Časopis za pokrajino Posavje
5.12.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Biodinamična metoda daje v živi zemlji zdrav pridelek

Objavljeno: Ponedeljek, 16.05.2022    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
2Cveta Jazbec, biodinamika

Zelenjava pod mrežo proti zmrzali, posejana v letošnjem marcu, zelo lepo uspeva.

Vrt predstavlja delo z rodovitno zemljo, v katero sejemo in sadimo različne vrtnine. Kaj bomo sadili in sejali v lasten vrt, je odločitev posameznika, tako kot je tudi ali bomo morda izbrali biodinamično metodo. Ta poleg ekoloških upošteva še zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov ter kozmično energijo. Po omenjeni metodi že vrsto let obdeluje svoj vrt Cveta Jazbec in ob našem obisku v okviru akcije ’Vrtnarimo z mentorjem’ v naši redni rubriki VRTOVI POSAVJA nam je podala mnogo praktičnih nasvetov.

Aktivna upokojenka Cveta Jazbec zase pravi, da je otrok Mirnske doline, saj se je rodila v rudarski koloniji v Krmelju, odraščala na Malkovcu in Tržišču, varen in prijeten dom pa si je z možem Stanetom ustvarila v vasici Glino pri Šentjanžu. V bližini družinske hiše ima vzorno urejen vrt, ki ga obdeluje po biodinamični metodi, saj je članica Društva Ajda Posavje. Na Brunku (ob nekdanjem vinogradu, ki sta ga z možem Stanetom spremenila v travnik, po katerem se pasejo najmanjše ovce) brežino počasi spreminja v terasast vrt in sadovnjak, v katerem sta postavljena tudi dva ’hotela za žuželke’, del prostora pa ima za kompostiranje hlevskega gnoja.

ŽIVA ZEMLJA ZA DOBRO RAST

3Cveta Jazbec, biodinamika

Zdrava in sočna solata v družbi s sadikami zelja

»Zemlja v vrtu mora biti živa, polna mikroorganizmov in ostalih živih bitij, tudi deževnikov, ki zemljo z ritjem rahljajo in omogočajo dostop zraka do korenin,« pove gostiteljica ob ogledu vrta, v katerem na gredicah pod mrežo proti zmrzali že lepo uspeva v marcu posejana solata, korenček, rdeča pesa itn. »Za mrežo proti zmrzali sem se odločila, ker zemlja potrebuje tudi zrak. Rastlinjak s plastično folijo, ki sem ga imela pred tem, ga ni dovajal dovolj. Tudi veter je dobrodošel; veter je naraven pojav in med drugim povzroča hitrejšo rast rastlin,« pojasni svojo odločitev.

5Cveta Jazbec, biodinamika  (2)

Preperel humus iz tri leta uležanega hlevskega gnoja.

»O tem, kdaj in kaj sejem ali sadim, vodim lasten dnevnik, moj vodnik za obdelovanje vrta pa je Setveni koledar Marije Thun. Izkoristiti skušam vsak košček zemlje in vse delam načrtno,« nadaljuje in doda, da skuša čim več semen pridelati sama. »Če želite boljšo kaljivost semen, jih poškropite z mlačno vodo. Korenček, na primer, bo vzkalil v 14 dneh,« svetuje in predstavi pripravo tal za dobro rast rastlin, pri čemer upošteva tudi ’dobre sosede’, zato, na primer, med sadike paradižnika nasadi baziliko in ognjič. »Ognjič privablja žuželke, ki skrbijo za opraševanje,« se nasmehne in še svetuje, naj pred vhodom v hišo zasadimo sveto baziliko (tulsi), saj ima mnogo zdravilnih (in energijskih) učinkov.

PRIPRAVA ZEMLJE, ŠKROPIVA IN GNOJILA

4Cveta Jazbec, biodinamika

Zemlja okoli vrtnin, ki rastejo na prostem, ima zastirko iz slame.

»Dobro rast rastlin omogoča ustrezna priprava zemlje. Sama jo najprej dobro prerahljam z ’ruskimi vilami’, nato jo poškropim z gnojilom, pripravljenim po receptu Marije Thun. Osnova gnojila je kravjek, ki ga jeseni ali zgodaj spomladi, pred odhodom govedi na pašo, poberemo in ga nato v skupini, ki jo imamo v Šentjanžu za biodinamično kmetovanje, eno uro dinamiziramo s sirotko in glino v bakrenem loncu ter ga nato za šest tednov zakopljemo. S tako pripravljenim gnojilom poškropimo zemljo v dnevu za korenino. S tem dodamo zemlji mikroorganizme in zemlja oživi oziroma ostane živa. Zemlji v vrtu nato dodam še mivko, lesni pepel, kavno usedlino in jajčne lupine, ki jih vedno zmeljem v moko. Zelo pomemben je tudi vulkanski tuf – kamnina, ki jo dodam zemlji, ker absorbira vlago in zaradi tega so tla v vrtu ves čas vlažna,« opisuje postopek priprave rodovitne zemlje, ki jo dodatno obogati še z naravnim gnojilom in insekticidom, poimenovanim ’Neem cake’ (vonj po ječmenovi kavi in grenak okus poskrbita za povečanje števila deževnikov v tleh in preprečujeta pojav talnih škodljivcev, kot so strune, polži, majski poljski hrošči, koloradski hrošči, žerke muh). »Čudovita stvar je kremen iz kravjega roga, z njim bom zemljo poškropila v maju,« omeni še en naravni preparat, ki omogoča boljšo rast vrtnin ter krepi tudi njihovo zdravje.

»Ljudje delajo narobe, ko gnojijo zemljo s svežim hlevskim gnojem, z njim prinesemo v vrt škodljivce, bolezen in plevel. Gnoj se mora spremeniti v kompost. Sama uporabljam prepariran hlevski gnoj – vanj tri leta dajem različne preparate, kot je hrastovo lubje, rman, regrat, kamilica in kopriva. Koprivo nabiram junija, ko je sonce najvišje, ker takrat posrka vase največ sončne energije in toplote. Pri nas raste kopriva vsepovsod in ko pride čas, jo pokosim, natlačim v glinen lonec ter nato na vse to dam še en glinen lonec, potem skopljem jamo in dam lonec s koprivami v zemljo. Ob Mihelovem lonec izkopljem, njegovo vsebino pa dam na sredino komposta,« predstavi pripravo hlevskega gnoja, ki ga običajno pokrije še s slamo.

ZASTIRKA IZ SLAME

Zastirko iz slame Cveta Jazbec uporablja tudi v vrtu, z njo preprečuje rast plevela in ohranja vlažnost zemlje. Ob nalivih voda počasi pronica skozi debelo varovalno plast zastirke in s tem preprečuje nastajanje blata in zbitost tal. Z zastirko je zemlja zaščitena tudi pred nočnim mrazom in vročino in v takšnih uravnoteženih razmerah se odlično počutijo zlasti mikroorganizmi, ki živijo v rodovitni prsti. »Ekološko slamo dobim pri Repovževih v vasi, uporabljam pa tudi ovčjo volno, kajti rastline skušam čim manj zalivati, po kapljičnem sistemu zalivam samo papriko in paradajz. S pretiranim zalivanjem izpiramo vse minerale, ki so v zemlji,« predstavi pomen zastirke. V bližini vrta, kjer so potke med gredami posute z drobnimi lesnimi sekanci, ima tudi zalogovnik vode.

Smilja Radi

 
« Nazaj na seznam
»