Kaki, ki jeseni zažari kot sonce, je mnogo več kot le sladek užitek

V jesenskem času je kaki eden izmed tistih sočnih sadežev, ki zaradi svoje barve, ko zori na drevesu, privablja poglede. Drevesa, ki se šibijo pod težo okroglih rumenooranžnih plodov, so v času zorenja lep okras, a ko plodovi dozorijo, postanejo okusen sadež z mnogo sladkorja in vitaminov. V tokratni rubriki VRTOVI POSAVJA bo tekla beseda o sadežu, ki so ga v njegovi domovini poimenovali zlato jabolko, drevo pa drevo miru.

Domovina kakija, kjer poznajo več kot 2.000 sort te sadne vrste, sta Japonska in Kitajska. Pri nas sta razširjeni predvsem dve sorti: kaki sorte tipo vsebuje veliko tanina, sadeži pa so užitni šele, ko povsem dozorijo; kaki sorte vanilja vsebuje manj tanina in lahko ga užijemo še preden omedi.

SAJENJE, RAZMNOŽEVANJE IN OBIRANJE PLODOV

Sadiko kakija, ki jo lahko sadimo skozi celo leto, pred sajenjem namočimo v vodo in izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo dvakrat večja, kot je koreninska gruda v loncu, v globino pa naj meri 50 cm. Dno izkopa zrahljamo in vanj nasujemo nekaj komposta ter obložimo z obrnjeno travno rušo. Sadiko kakija nato vzamemo iz lonca, ji zrahljamo spodnje korenine in jo posadimo v sadilno jamo tako globoko, kot je rasla v loncu. Koreninsko grudo zasujemo s kompostom, ki mu dodamo še mineralno gnojilo, a pri tem pazimo, da mineralno gnojilo ne pride v stik s koreninsko grudo. Sadiko, ki smo jo posadili na sončno mesto, zalijemo in ji zagotovimo oporo. Mlade rastline kakija so zelo občutljive na nizke temperature, zato jih ustrezno zaščitimo. Prvi dve leti po sajenju drevo kakija raste slabše, kasneje je rast bolj bujna. V prvih letih drevo kakija obrezujemo spomladi in oblikujemo ogrodje, ki kasneje ne potrebuje posebnega obrezovanja (zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej).

Kaki razmnožujemo s semenom (nekatere sorte semena nimajo), s potaknjenci, s cepljenjem ali s koreninskimi izrastki. Sejemo povsem sveža semena, ki jih vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in posadimo v ogrevane rastne posode. Mnogi se odločijo za nakup kakijeve sadike.

Plodove kakijev obiramo pozno jeseni, v mesecu novembru, ko drevo že odvrže listje. Za obiranje uporabimo škarje, saj moramo sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Kakije je najbolje shraniti v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih shranimo tudi v polivinilne vrečke in jih shranjujemo pri temperaturah, čim bliže 0 stopinj Celzija (ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več). Kaki bo hitreje dozorel, če ga hranimo skupaj z jabolkom, hruško ali banano.

KAKI V KULINARIKI

Kaki, ki ga najpogosteje uživamo samostojno, je zelo hranljiv sadež. V obliki pripravljenih sladic ga lahko uporabimo za razne kreme, pudinge, sladice, v presnih rezinah in tortah itn. Iz kakijev lahko pripravimo celo kakijevo vino in žganje. Kaki lahko tudi posušimo in ga uživamo kot prigrizek v hladnih zimskih večerih itd. 

SLADICA IZ KAKIJA

Sestavine za 4 osebe:
- 4 zelo zreli kakiji (že skoraj v tekočem stanju)
- 250 ml sladke smetane za stepanje
- kakav za posip

Kakije operemo, odstranimo pecelj ter jih stresemo v multipraktik in zmiksamo v čudovito sočno kremo, ki jo razporedimo v štiri širše kozarce. Dodamo stepeno sladko smetano, ki jo potresemo s kakavom. Sladica je pripravljena za užitje.