Časopis za pokrajino Posavje
18.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mah – nadloga ali dekorativni element okrasnega vrta?

Objavljeno: Četrtek, 25.03.2021    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Mah na drevju (1)

Mah na deblu sadnega drevesa.

Za lepo zelenico je ključen kvalitetno pripravljen teren, struktura in lega ter prepustnost tal, kajti ponekod namesto trave raste mah, ki lahko povzroča preglavice. Lahko pa se odločimo, da bodo mehka (žametna) mahova tla zanimiv del in okras vrta. O mahu, ki ga običajno z veseljem nabiramo v gozdu, saj je prečudovita zelena in sveža podlaga pod novoletno jelko, na zeleni trati pa je lahko prava nadloga, v nadaljevanju naše rubrike VRTOVI POSAVJA. Prijetno branje!

Mah - lasasti kapičar 1 (2)

V Sloveniji raste več kot 800 vrst mahov, med njimi je lasasti kapičar.

Mah je drobna mehka rastlina z značilno zeleno barvo, ki običajno doseže od enega do deset centimetrov višine (lahko tudi več). Najpogosteje raste na vlažnih ali senčnih krajih. Nima niti cvetov niti semen, ima pa tanka nitasta stebelca, na katerih občasno razvije kapsule s sporami. V Sloveniji raste več kot 800 vrst mahov, ki jih uvrščamo med listnate mahove, jetrnjake in rogovnjake. Med listnate mahove uvrščamo, na primer, sivozeleni mah, ki je močno razširjen tudi v Posavju. Mahovi predstavljajo v rastlinskem sistemu prvo od treh debel (drugo deblo so praprotnice, tretje pa semenke). Mahove uvrščamo v tri razrede, a najpogostejša sta dva – nižje razviti jetrenjaki in višji listnati mahovi.

Mahovi ne rastejo samo v gozdu, ampak imajo radi tudi vlažne in senčne ter skoraj nikoli izsušene vrtove. Na takšnih območjih se bodo poleg trajnic, ki jim prijajo hlad, vlaga in minimalna svetloba, kar same razrasle zelene žametne blazinice, ponavadi tiste vrste mahu, ki so doma v bližnji naravi. Ob tem ne smemo pozabiti, da mah nudi tudi zatočišče majhnim živalim.

POGOJI ZA RAST MAHU

Mah (9)

Mah uspeva na vlažnih tleh in tudi na cvetličnih gredicah, če so v večini dneva v senci.

Mah potrebujejo za rast veliko vlage in najpogostejši vzroki za nastanek mahu je slaba prepustnost oziroma odcednost tal, zaradi česar voda po obilnejših padavinah zastaja, ne odteče pravočasno. Pogost vzrok za razrast mahu so tudi slabo rodovitna in prekisla tla s prenizkim pH (trava dobro uspeva v območju pH 5,5-7,5, pri nižjih vrednostih se pojavi mah). Trava, za razliko od mahu, v senci ne uspeva. To vidimo pod krošnjami dreves in ob visokih zidovih ter zgradbah. Nastajanje mehke mahovite podlage povzroča tudi napačna košnja trave – če, na primer, pri košnji travo prenizko režemo.

Če ne želimo, da se mah na naši trati ali celo v cvetličnem vrtu preveč razraste, ga moramo sproti zatirati. Ko se mah enkrat pojavi na zelenici, počasi, korak za korakom, izriva rastline (tudi travo), dokler se ne razširi čez celotno zeleno površino in tudi na drevesa.

KAKO SE ZNEBIMO ŽE OBSTOJEČEGA MAHU?

Mah, J. Hvala

Mah je del narave, a lahko je tudi dekorativen element v okrasnem vrtu (foto: J. Hvala).

Mahu ustreza kombinacija senčne lege in veliko vlage, zato poskušajte travni ruši zagotoviti vsaj nekaj ur sonca dnevno. To lahko naredite tako, da drevesa močno obrežete, da bo do tal prišlo več sonca, ali namesto trave posejete oziroma posadite rastline, ki ne potrebujejo veliko sonca.

V slabo odcednih tleh zastaja voda, zaradi česar začnejo travne korenine gniti in travo začne počasi nadomeščati mah. Slabo prepustnost tal lahko izboljšamo z rednim letnim zračenjem travne ruše, in sicer tako, da tla ’zračimo’ s frezo za prezračevanje ali pa z vilami, ki jih zabadamo v tla. Vile navpično zapičimo v zemljo in premaknemo toliko, da malo razširimo luknje od zob. Postopek ponavljamo po vsej površini v vrstah, med katerimi naj ne bo več kot 30 centimetrov prostora.

Preveč težka tla (glino, ilovico) prezračimo in izboljšamo z dodatkom drobnega peska in komposta. Na majhnih površinah pa moramo v tla pred setvijo trave vmešati večje količine organskih snovi (kompost, preperel hlevski gnoj) in poskrbeti za odvajanje vode – s tem koreninam trav priskrbimo dovolj zraka za normalno rast. V tla lahko vmešamo tudi pesek, če pa to ne pomaga, pa lahko plast zemlje v celoti zamenjamo s primernejšo.

Pri košnji je pomembno, da trave ne pokosimo prenizko. Višino košnje spreminjamo glede na letni čas – spomladi je lahko malenkost krajša, medtem ko naj bo poleti pokošena trava visoka okoli pet centimetrov. Zakaj je višina košnje pomembna? Po vsaki košnji je trava bolj podvržena stresu in boleznim, saj mora obnoviti svoje tkivo. Če kosimo prenizko, trava potrebuje več energije in časa za regeneracijo, kar pa odpira pot mahu.

Če se je mah razširil na večji del zelenice, je najbolje, da ga popolnoma odstranimo ter posejemo novo travo. Če je mah prisoten le v majhnih količinah, travo spomladi temeljito prečešemo s kovinskimi grabljami. Tako bomo naredili prostor za travo, ki se bo sčasoma lepo razrasla in na novo pognala.

Če živimo na področju z veliko vlage, je možno, da se bo tudi na strešni kritini pojavil mah, kajti dlje časa, kot se voda zadrži na strešniku, boljši so pogoji za njegov nastanek. Najenostavneje ga je odstraniti s curkom vode s pomočjo visokotlačnega čistilca, saj vodni curek odplakne mah, površine strešnika pa ne poškoduje.

Za zatiranje mahu lahko uporabimo tudi zeleno galico, vendar moramo biti pri njeni rabi previdni. »Za zatiranje mahu imamo na voljo več sredstev, a še vedno je najpomembnejša pravilna priprava tal in kasnejše gnojenje trate. Mahu, ki se je v trati že pojavil, se lahko zelo preprosto iznebimo z uporabo specialnih sredstev za odstranjevanje mahu, zelene galice ali z uporabo gnojil, ki poleg ostalega vsebujejo tudi železo. Najcenejša in dovolj uspešna je uporaba zelene galice,« svetuje dipl. ing. agronomije in hortikulture Primož Bilban. »Uporabimo od 60 gramov do 70 gramov zelene galice na kvadratni meter. Na večjih površinah jo enakomerno potrosimo, nato pa zalijemo. Še bolje je, če jo trosimo pred dežjem. Za tretiranje na vrtnih tratah zeleno galico raztopimo v vodi (60-70 g /m2 v 2 litra vode) in trato zalijemo ali poškropimo z vrtno škropilnico. Mah po tretiranju počrni in odmre v nekaj dneh. Odmrle dele odstranimo z železnimi grabljami ali vertikutirjem. Če mah redno uničujemo, v travi po uporabi zelene galice ne bo ostalo večjih praznin. Če pa se je mah že močno razširil, je uničil tudi veliko travne ruše, zato je potrebno večja prazna mesta na novo posejati,« pojasnjuje in nadaljuje, da je zelena galica uporabna tudi kot železovo gnojilo, saj odstranjuje nekatere plevele in izboljšuje prepustnost ilovnatih prsti. »Pri uporabi moramo biti previdni, ker pušča madeže na tlaku, betonu, keramiki in na oblačilih, uporabljamo pa le plastično opremo, saj železo z zeleno galico hitro korodira. Uporaba zelene galice je omejena tudi tam, kjer bi se z močnimi padavinami lahko izprala v podtalnico. Njena pomanjkljivost je tudi v tem, da nekoliko povečuje kislost tal, kar lahko izravnamo z uporabo nekaterih gnojil ali z apnenjem v naslednji sezoni. Strokovnjaki ne priporočajo uporabe zelene galice več sezon zapored, ker se na nekaterih vrstah tal zmanjša prezračenost,« še opozori na težave, ki jih lahko povzroči zelena galica in zato priporoča nekoliko dražja, toda bolj enostavna za uporabo, specialna sredstva za odstranjevanje mahu. Le-ta so pogosto kombinirana z gnojili, tako da jih lahko s trosilcem gnojil zelo enakomerno potrosimo, odmrl mah pa moramo odstraniti. »Na sončnih legah se mahu hitro iznebimo, v senci pa je potrebno postopek občasno ponoviti. Na splošno pa velja, da na primerno pripravljenih, zračnih in pognojenih tleh z mahom nimamo težav,« zaključi.

MAH – ZELENI ŽAMET

Ste razmišljali, da mahu, zelenega žameta, kot mu nekateri radi rečejo, ne bi zatirali, ampak bi mu namenili košček vašega okrasnega vrta? Se sliši nenavadno, nemogoče?

Na Japonskem vrtove z mahom snujejo že več kot dve tisočletji, saj ta mehka, živo zelena rastlina lahko preživi najbolj zahtevne pogoje, enostavno jo je vzdrževati in vzgajati ter ima dolgo življenjsko dobo. »Dizajn japonskega vrta podvaja mirnost narave in preko meditacije opazovalca popelje po poti umirjenosti. Mah je v tem primeru idealen za transformacijo uma, saj s svojo živo zeleno barvo človeka poveže z naravo,« menijo poznavalci in »zeleni žamet« je mogoče najti tudi v okrasnih vrtovih pri nas. V njih je mogoče občudovati stara debla, obraščena z mahom, ki so postavljena ob peščeni potki namesto ograje, z mahom so lahko obdani tlakovci, kamni v ribniku ...




 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

18.04.2021 | Vrtovi Posavja

Trobentica – pomladanski posladek

ne spreglejte

20.05.2020 | Sporočilo

Skrb za telo in um v objemu narave

10.04.2019 | Redakcija

Z nasmehom na obrazu