Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pokošena trava kot gnojilo, zastirka ali organsko zeleno barvilo

Objavljeno: Sreda, 23.06.2021    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Kosnja na Lisci 2020 (7)

Ko je trava dovolj visoka, se začne košnja.

Košnja trave je opravilo, ki se ga lotimo, ko je trava dovolj visoka. To je eno izmed najpogostejših opravil, s katerim začnemo spomladi, ko trava začne rasti in doseže višino, ki jo je treba pokositi. S košnjo trave zaključimo v zgodnji jeseni, ko se narava počasi pripravlja na zimski počitek. Včasih so travo kosili s koso, katere rezilo je moralo biti dobro nabrušeno, da je košnja lepo potekala; danes so košnjo trave z dobro nabrušeno koso marsikje zamenjale kosilnice ali motorne kose na nitko (lakserice), ponekod zeleno trato že kosijo majhne samostojne robotske kosilnice ... V tokratni rubriki VRTOVI POSAVJA se bomo posvetili pokošeni travi in njenim uporabnim namenom, saj jo lahko uporabimo za naravno gnojilo, kot zastirko na vrtu ali organsko zeleno barvilo za tekstil. Prijetno branje!

Kosnja na Lisci 2020 (50)

Nekatere dele travnikov je treba še vedno kositi ročno in takšna košnja postaja del ljudskega izročila.

Travo, ki jo pokosimo, pogosto odvržemo v zabojnik za biološke odpadke, ki jih nato odpelje komunalno podjetje – a lahko bi bilo drugače. Sveža ali posušena pokošena trava je lahko odlično gnojilo za lončnice v cvetličnih koritih ali posodah, v katere med presajanjem dodamo pokošeno travo. Postopek je enostaven: v okrasno posodo najprej stresemo polovico zemlje in jo prekrijmo s plastjo sveže ali posušene trave ter nato plast trave prekrijemo še z eno plastjo zemlje. V tako pripravljeni posodi se bo trava počasi razkrajala in nudila rastlini, ki smo jo posadili, potrebna hranila.

TRAVA KOT TEKOČE NARAVNO GNOJILO

Pokosena trava (1)

Sveže pokošena trava ima poseben vonj, ki vpliva na ljudi, da so srečni in sproščeni.

Pokošena trava, bogata z dušikom in nekaterimi drugimi minerali, je odlično naravno gnojilo za rastline v vrtu.

Za pripravo tekoče naravnega gnojila uporabimo velik star lonec, ki ga ne uporabljamo več za pripravo hrane. Vanj damo travo in jo zalijemo z vodo – razmerje med količino trave in vode naj bo 1 : 3. Vodo s travo zavremo in jo kuhamo približno od 10 do 15 minut na zmernem ognju, nato lonec odstavimo in pustimo, da se vsebina ohladi. Vodo, ki je dobila zeleno barvo, precedimo in shranimo v plastenko z razpršilom.

Tekoče gnojilo iz pokošene trave lahko pripravimo tudi brez kuhanja. Za pripravo naravnega gnojila uporabimo vedro, ki ga napolnimo s travo do dveh tretjin volumna. Travo nato zalijemo z vodo skoraj do roba vedra, premešamo in pustimo stati 3 do 4 dni (vmes travo enkrat na dan premešamo). Vedro pokrijemo, da se v njem ne bi začeli razmnoževati komarji ali kakšne druge žuželke. Po treh ali štirih dneh vodo precedimo in jo shranimo. Na ta način pripravljeno tekoče gnojilo lahko uporabimo za gnojenje rastlin na vrtu ali sadnega drevja. Škropimo ob koreninah, da bodo rastline čim bolje vpile hranila.

Še nasvet: pokošeni travi lahko dodamo tudi kakšno plevel ali koristne rastline, kot so kopriva, regrat, njivska preslica, gabez ... Omenjene rastline so namreč polne vitaminov in mineralov, ki bodo doma narejeno tekoče gnojilo obogatile.

ZASTIRKA IZ POKOŠENE SUHE TRAVE

Kosnja na Lisci 2020 (227)

Pokošena trava je lahko odlično naravno barvilo ali pa naravno igrišče za igro otrok po zaključeni košnji.

Ali ste vedeli, da lahko pokošeno travo, ki jo najprej na travniku ali domači trati posušimo, uporabimo kot zastirko za vrtnine na zelenjavnem vrtu ali za drevesa v sadovnjaku? S takšno zastirko bomo svojim vrtninam dodali hranilne snovi, hkrati pa poskrbeli, da bo zemlja ob vrtninah zadrževala vodo. Takšna zastirka lahko tudi prepreči rast plevela, a pri tem moramo paziti, da zastirka ni predebela, saj se lahko začne razvijati plesen, prav tako pa lahko v večjem kupu svoje skrivališče najdejo miši. Torej, če posušeno travo uporabimo kot zastirko na vrtu, naj ta ne bo debelejša od dveh centimetrov.

KOMPOSTIRANJE

zastirka za rastline v vrtu2

Zastirka iz posušene trave na domačem vrtu

Ali pokošena trava sodi v kompostnik? Samo sveže pokošena trava, brez drugih dodatkov, ni primerna za kompostiranje. Kompost samo iz trave ima neprijeten vonj in postane masten. Za zrak je neprepusten, kadar se razprostira po tleh, zato ga je koristno kompostirati z drugimi rastlinskimi ostanki, kot so brezsemenski rastlinski deli vseh vrst, lahko razkrojljivo listje, mehki poganjki od rezi drevnin, uvele rastline iz vaz, zelenjavni odpadki, sadni ostanki, jajčne lupine, smeti iz sesalca za prah in tudi odrezki papirja in lepenke (a šele potem, ko jih dobro navlažimo). Kot dodatek dodamo hlevski gnoj, šoto ali zemljo. Na kompostni kup ne sodijo koreninski pleveli, ki lahko rastejo naprej (lapuh, regačica, pirnica). Prav tako tudi ne gnilo sadje, škrlupasto listje, od pepelaste plesni okužene ali druge bolne rastline, debele veje, krpe, črepinje, ostanki kovin in plastike.

Dobro je vedeti: pokošeno svežo travo najprej sušite 2 do 3 dni, da bo bo izgubila odvečno vlago in zmanjšala svoj volumen in tako v kompostnik vržemo že nekoliko suho travo.

Morda niste vedeli: pokošeno travo lahko pustimo na zelenici. Če namreč redno kosimo, so ostanki trave zelo kratki in jih lahko pustimo, saj se bodo hitro razkrojili. Z njimi se bodo hranili deževniki, ob razkroju drobcev trave pa se bodo v zemljo vrnile vse hranilne snovi, ki bodo zelenici pomagale pri rasti. Sveže pokošeno travo (če na njej niste uporabljali kakšnih umetnih škropiv) lahko ponudite kuncem, morskim prašičkom in drugim živalim, ki uživajo rastlinsko hrano, a preden jo postrežete živalim, poskrbite, da je trava očiščena in da v njej ni kakšnih kamnov ali drugih neželenih dodatkov.

ZELENO BARVILO

Kompostnik (2)

V kompostniku naj ne bo samo pokošena trava.

Če se vrnemo v svoje otroštvo, potem se marsikdo od nas spomni, kako hitro se je znašla zelena barva na naših oblačilih, če smo se igrali na travniku, naše babice pa so ves tekstil in prejo barvale z naravnimi barvami – dobro so namreč vedele, katera rastlina je primerna za zeleno barvo, katera za modro itd.

Iz sveže zelene trave, ki vsebuje veliko klorofila (naravno zeleno barvilo), dobimo različne odtenke zelene barve, od rumenkasto-zelenih do temnejših tonov. Za približno štiri litre barvila potrebujemo približno 1,5 litra veliko posodo, v katero položimo sveže pokošeno travo na sredino gaze. Konce gaze združimo ter tesno zvežemo, da dobimo mošnjiček s travo. V loncu zavremo 2 litra vode in 2 litra belega kisa, nato v tekočino potopimo mošnjiček s travo in pustimo, da vse skupaj rahlo vre približno 20 minut, dokler trava v gazi ne zbledi.

Ko je zeleno barvilo pripravljeno, lahko vanj namočimo kos naravnega tekstila (lan, bombaž, volno, svilo), ki se je pred tem nekaj časa namakal v hladni vodi. Blago (ali prejo) na zmernem ognju kuhamo v barvilu približno pol ure do ure (čas kuhanja je odvisen od tega, kako svetel oziroma temen odtenek želimo). Po določenem času vzamemo tekstil iz lonca in ga dobro speremo pod hladno vodo, dokler ne začne teči čista voda. Kos tekstila posušimo na zraku, potem ga prelikamo. Z likanjem se bo barva utrdila. Če z odtenkom barve nismo zadovoljni in si morda želimo temnejšega, postopek ponavljamo, dokler ne dobimo želene barve.

Viri:
https://www.dominvrt.si/roze-vrt/vrt/kaj-s-pokoseno-travo.html
https://sl.nice-garden.net/6816666-grass-compost-how-to-make-what-to-use
 
« Nazaj na seznam