Premišljeno obdelovanje vrta daje zdrave vrtnine in cvetoč vrt

Vrtnine, ki jih sami pridelamo na lastnem vrtu, imajo poseben vonj in okus. Količina ter izbor vrtnin, dišavnic in začimbnic sta odvisni od naših potreb in želja, predvsem pa od prostora, ki ga imamo na voljo. Pri urejanju vrta moramo upoštevati pravila kolobarjenja in dobrih sosedov, če želimo ohraniti rodovitnost tal ter preprečiti širjenje bolezni, škodljivcev in plevela. V tokratni rubriki VRTOVI POSAVJA predstavljamo utrinke ob ogledu vrta udeleženke akcije Vrtnarimo z mentorjem ter z obiska ljubiteljice vrtnic, ki zanje zelo pozorno skrbi, zato jo kraljice med rožami že vrsto let nagrajujejo s prekrasnimi cvetovi.

Saša Llapushi z družino živi na mirni lokaciji v ozkem delu doline potoka Hinja v Krmelju, kjer z veliko pozornosti na vrtu neguje različne vrste vrtnin, zelišč, dišavnic in rož.

»Z naravo in vrtom sem povezana že od najzgodnejših otroških let, a z obdelovanjem lastnega vrta sem se začela ukvarjati pred štirimi leti, ko sem se spoznala s permakulturo. Takrat sem začela z obdelovanjem vrta po njenih načelih. Na kmetiji Veles sem se udeležila tudi tečaja, na katerem sem se med drugim naučila, kako opazovati prostor, kjer prebivaš – kakšna je pot sonca, od kod prihajata dež in veter, katere rastline uspevajo v prostoru itd. Učila sem se o kompostiranju in o vrtu brez prekopavanja, samo z rahljanjem zemlje, tako da sedaj večinoma uporabljam zastirko in nihajno motiko, ki mi zelo olajša delo,« pripoveduje gostiteljica, ki se je doslej udeležila že mnogih izobraževanj, saj želi svoje znanje o primernem obdelovanju tako zelenjavnega kot sadnega vrta dopolnjevati. »Eno izmed pomembnih opravil v vrtu je kolobarjenje, odločam pa se tudi za mešane posevke, da lahko na enem prostoru več pridelam, pa tudi rastline so druga drugi v oporo – so dobri sosedi. Na primer baziliko ne sadim samo med sadike paradižnika in paprike, temveč tudi med kumarice in buče, ker odganja pepelasto plesen,« nadaljuje ob ogledu vrta, v katerem kot zastirko uporablja listje iz gozda.

»Pridobiti bi želela tudi znanje o pripravi naravnih pripravkov za škropljenje in gnojenje, razmišljam pa še, kako bi podaljšala rastno sezono vrtnin. V jeseni bom poskusila s prezimovanjem korenčka v rastlinjaku, z zimsko solato in špinačo,« razkrije še nekaj načrtov ter se ozre v precej strm hrib nad družinsko hišo, kjer je nad vinskimi trtami in sadovnjakom uredila dve visoki gredi, ki imata pozimi največ sonca.

Smilja Radi