Priprava s hranili bogatega komposta po biodinamični metodi
Prikaz sestavljanja komposta, v katerem je tako zelen kot suh material.
Kompostnik potrebuje tudi ustrezno količino vode.
Obstaja veliko različnih načinov, kako pridobiti kakovosten kompost, a dobro je, če razumemo tudi procese, ki se dogajajo ob razpadu organske snovi. Razgradnjo izvajajo organizmi, kot so bakterije, glivice, deževniki itd. Ti biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine. Učinkovitost procesa razgradnje je odvisna od organske snovi, ki jo uporabimo, in od okoljskih dejavnikov, kot so vlažnost, temperatura in prisotnost kisika v kompostu oz. zračnost. Organska masa razpada v gnojilo, če je primerno vlažna in zračna (če je presuha, se z njo nič ne dogaja; če je prevlažna, se namesto procesov razpadanja začnejo procesi gnitja, ki ne dajo gnojila za rastline in poleg tega ima kompostnik še neprijeten vonj). Prostor, ki ga izberemo za kompostiranje, naj bo odceden (voda, ki se zadržuje v kompostniku, moti potek kompostiranja). Če želimo, lahko okoli kompostnega kupa zasadimo cvetoče grmovnice in tako je kompostnik manj viden oziroma je lahko praktičen in dekorativen del zemljišča.
PRIPRAVA KOMPOSTA ZA IZBOLJŠANJE TAL
Kakovosten kompost ima rjavkasto barvo.
»S kompostom izboljšujemo strukturo tal, kar med drugim blagodejno vpliva na koreninski sistem, ki rastlinam izboljšuje dostopnost do hranil. Po biodinamiki je kvaliteten kompost sestavljen iz treh komponent – rastlinske, živalske in mineralne. Rastlinski, to je slami, sveže pokošeni travi in ostankom z vrta, bom dodal kokošji gnoj, ki je živalska komponenta, medtem ko kompost iz preteklih let predstavlja mineralno komponento,« pojasnjuje
Andrej Valenčak, ki je za udeleženke vrtnarske akcije Vrtnarimo z mentorjem, pripravil praktično delavnico priprave komposta. Na ravna tla v leseni ogradi je najprej položil slamo in nekaj čvrstih vejic ostankov rastlin z vrta (lahko bi bile tudi na drobno in kratko narezane veje drevja), nato je dodal plast kokošjega gnoja (dodal bi lahko tudi kateri koli drugi živalski gnoj) in zatem plast komposta iz preteklih let. Naslednja plast je bila sveže pokošena trava, po kateri je ponovno potrosil kokošji gnoj in po njem še eno plast starega komposta. Občasno je nastajajoči kompostni kup zalil z vodo ter ga v zaključku pokril s slamo. S tem dosežemo, da se kompostni kup ne izsuši preveč in ga hkrati zavarujemo, da ni premoker. »V kompostni kup gre največ slame in sveže pokošene trave, lahko pa ga sestavimo tudi samo iz slame in gnoja. Biodinamiki menijo, da ima vse, kar gre skozi živalski prebavni trakt, večjo vrednost za kakovost komposta. Če se odločimo samo za rastlinski kompost, potem bodo svoje opravili deževniki, a tudi ti imajo veliko raje živalski gnoj,« še pojasni in doda, da je treba kompostni kup čez nekaj časa premetati, da se prezrači. »Komposta ne obračamo tako, da ga pobiramo po vrhu, temveč ga režemo od vrha do tal,« še pokaže primeren način premetavanja komposta. »Obstaja opcija, da kompostnega kupa, še posebej, če ga imamo veliko, nikoli ne premečemo, a potem je njegova sestava popolnoma drugačna,« pojasni in doda, da je kompost mogoče uporabiti že po dveh mesecih ali pa po letu ali več (odvisno od sestave). Na vprašanje, ali lahko namesto slame uporabimo listje, odgovori, da je listje v kompostniku morda celo boljše kot slama; koruzne storže pa bi uporabil za drenažo, zato bi jih dal na tla.
KOMPOSTNI PREPARATI
Za boljše delovanje komposta, da bo ta postal polno in bogato gnojilo, ki bo zagotavljalo zdravo rast rastlin in kakovostno hrano uporabnikom, je Andrej Valenčak dal v sredino kompostnega kupa šcepec posušenega in zdrobljenega preparata koprive, ki je bila zakopana v tleh eno leto, zaščitena le s šoto ali z glinenim loncem, da je niso raznesli deževniki. Biodinamik je nato v vsak vogal kompostnega kupa dal še ščepec preparata, narejenega iz grobo mletega zunanjega lubja hrasta, ki je zorel v lobanji goveda (lahko bi tudi v lobanji konja ali v mulju na vlažnem prostoru). To lubje vsebuje zelo veliko kalcija in skrbi za zdravo rast rastlin. Tretji dodan preparat je bil narejen iz regratovih cvetov, ki so zoreli v govejem mezenteriju (kravjem oporku). Regratov pripravek bo dal kompostu ustrezno moč, da bo iz svoje okolice potegnil vse, kar potrebujejo za rast. Kamilični preparat, ki je zorel v govejem črevesu, bo zagotavljal stabilnost dušika v kompostu. Četrti preparat v vogalu kompostnega kupa je narejen iz cvetov rmana, ki bo pomagal rastlini oblikovati dobro kaljivo seme. Celoten kompostni kup je nato poškropil s preparatom baldrijana, ki bo urejal procese delovanja fosforja.
KOMPOSTIRANJE V ŠTIRIH FAZAH
Po načelih biodinamike razdelimo kompostiranje na štiri faze. Prva faza predstavlja osnovno segrevanje, kjer pride do oblikovanje neke toplote. Kakršne koli bolezenske klice se v tej fazi razgradijo. Kompostni kup se zagreje med 45° in 55° Celzija in kakršne koli bolezenske klice se v tej fazi razgradijo. Druga faza predstavlja zračno aktivnost, temperatura se dvigne nad 50°Celzija in začne se organska aktivnost. V tretji fazi se začnejo razvijati malo večji organizmi, ki začnejo zavirati rast gliv tako, da jih jedo. V četrti fazi, do katere pride v približno pol leta, se snovi pri razgradnji stabilizirajo. Pojavijo se različne živalske vrste, vendar z majhnim številom osebkov. Ko je kompost zrel, v njem ni več deževnikov. Sogovornik ob tem dodaja, da temna, črna barva komposta s sladkastim vonjem ni dobra, bolj kakovosten kompost ima rjavkasto barvo. »Dober kompost ima vonj po gozdni zemlji,« je še ena značilnost, po kateri prepoznamo dober kompost. Seveda ima vsak možnost ustvarjati kompost po lastnih zamislih in preizkušati različne kombinacije, a dobro je vedeti, da mora biti v kompostnem kupu tako zelen material (pokošena trava, sveže listje, zelišča, hlevski gnoj …), ki vsebuje več dušika in vode, ter suh material (slama, seno, lesni pepel …), ki vsebuje več ogljika. Če je zelenih odpadkov preveč, pride do gnitja. Če je preveč rjavih, proces razkrajanja traja zelo dolgo.
S. Radi, foto: A. Kališnik
