Časopis za pokrajino Posavje
19.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Samo kvalitetna sadika daje dober pridelek

Objavljeno: Nedelja, 13.03.2022    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Lastna sadika.

Doma lahko vzgojimo lastne sadike.

Z vzgojo in izbiro kvalitetnih sadik dobimo odličen pridelek zdravih, okusnih in sočnih plodov, polnih vitaminov in mineralov. Ključnega pomena za naš vrt je uporaba organskih izdelkov najboljše kakovosti - tukaj ni ’instant rešitev’ oz. bližnjic. Za dober pridelek na vrtu potrebujemo zdrave, močne in kvalitetne sadike, ki so pogoj za zdravo in krepko rastlino.

Pri pridelavi zelenjave je nujno izpolniti dve osnovni zahtevi: skrb za zdravo, živo zemljo in s tem za strokovno, pravilno gnojenje tudi z organskimi gnojili ter za primerno širok kolobar. Če je to izpolnjeno, potem si z dodatnimi malenkostmi, kot je izbor kutivarjev (sort, hibridov), pravilna setev, a tudi vzgoja čvrstih, zdravih in odpornih sadik, pomagamo, da je z rastlinami v pridelavi še manj težav, kajti poudarek na uporabi kvalitetno vzgojenih sadik v neugodnih razmerah je še večji.
Sadike morajo biti kvalitetne, vzgojene s koreninsko grudo.

Slovenke in Slovenci smo tradicionalno navezani na direktne setve, a se te spomladi, ko je še hladno, in poleti, ko je zemlja prevroča, ne obnesejo najbolje. Pa še ena velika prednost je ob uporabi sadik: veliko lažje je nadzorovati plevele, saj je uporaba zastirk veliko enostavnejša, možna je takoj po sajenju sadik, folijo pa položimo celo prej, zato se moramo vsi bolj navaditi na uporabo sadik, a te morajo biti kvalitetne, vzgojene s koreninsko grudo.

NAKUP ALI LASTNA VZGOJA

To je prvo vprašanje, ki ga moramo sami pri sebi razrešiti. Vedeti je potrebno, da na kmetiji težko prav vse sadike vzgojimo sami, še posebej, če imamo samo en rastlinjak ali pa sploh nimamo. Za pridelavo sadik na večjih površinah (njivah) ne priporočam vzgoje sadik na okenskih policah. Če želimo vzgojiti kvalitetne sadike, iz katerih bodo zrasle čvrste, odporne rastline, potrebujemo za nekatere vrtnine, zelišča in tudi cvetlice nekoliko višje temperature, pri drugih vrtninah pa veliko nižje. Poleg tega sadimo nekatere sadike na prosto že zelo zgodaj, druge kasneje in uravnavanje temperature tako, da bo ugajalo vsem, je praktično nemogoče.
 
Pred presajanjem na prosto rastline utrdimo, jih navadimo na ostrejše razmere pod jasnim nebom.

Za nadaljnji uspešen razvoj in odpornost rastlin je zelo pomembno, da pred presajanjem na prosto rastline utrdimo, jih navadimo na ostrejše razmere pod jasnim nebom. Pri tem lahko še ne dovolj velikim sadikam drugih vrtnin škodimo, zato je potrebno razmisliti, katere sadike bomo vzgajali, kako bomo prilagodili razmere v rastlinjaku, katere sadike bomo raje kupili pri nekom, ki se s tem ukvarja in seveda spoštuje vse predpise ter omejitve ekološke pridelave.

Lastna pridelava sadik pomeni: nižje stroške, lažji izbor najljubših in najbolj priljubljenih sort, uporabo lastnega semena domačih sort (če so na kmetiji), postopno setev (na primer solate, kapusnic) in tako imamo vedno na razpolago sadike pa tudi pridelek režemo postopoma, kakor zahteva trg. Slaba stran lastne vzgoje sadik so pogosto manj primerni pogoji za vzgojo različnih vrst rastlin, posledično pa manj kvalitetne sadike in več ročnega dela na kmetiji, kjer primanjkuje pridnih rok.

IZBIRA SUBSTRATA ZA SETEV

Doma narejen kompost ni najboljša izbira, saj je le redkokdaj založen s hranili tako, kot jih sadike potrebujejo, običajno se hitro izsušuje, pregrobi delci pa motijo vznik in rast mladih rastlin, zato pri izbiri substrata ne varčujemo tako, da si jih mešamo sami. Prav tako ne kupujemo poceni substratov v trgovinah. Zelo neprimerni so tisti na razprodajah, ki so stari in nimajo več dovolj hranil.

Vedno se odločimo za najkvalitetnejši substrat, saj bodo le v njem sadike rasle tako, da bo kasneje pridelek zdrav. Nekateri imate substrate že izbrane, če pa ne veste, kam se obrniti, pojdite v najbližjo vrtnarijo. Skoraj vse prodajajo tudi substrate, to so isti, kot jih uporabljajo tudi sami, zato tam nekvalitetnih substratov ne boste našli. Mnogi menijo, da bodo z dognojevanjem sadik rešili težave manj kvalitetnega substrata, a vedite, da ni tako. Pri nas nimate na razpolago primernih gnojil, zato z dognojevanjem običajno povzročite še dodatne težave.

SETEV

Če hočemo imeti zdravo rastlino, ki ne bo potrebovala veliko pomoči, potem mora rastlina pričeti svoje življenje brez večjih težav in stresnih situacij, kar pa presajanje in puljene sadike nedvomno je, zato je skrajni čas, da nanje pozabimo.

Datum setev določimo glede na to, kako dolgo potrebujemo, da vzgojimo dobro sadiko. V zadnjih letih se pogosto dogaja, da predvsem plodovke veliko prehitro presajamo na prosto, potem pa pokrivamo z različnimi pokrivali. To vse skupaj ni prav nič uspešno, saj posadimo korenine v mrzlo zemljo, kjer ne morejo črpati hranil in rastlina se ne razvija naprej.
S setvijo ne hitite, sajenje na prosto šele v sredini marca.

Zemlja za presajanje paradižnika, jajčevca ali paprike, a tudi bučk, lubenic in melon, mora imeti vsaj 15 stopinj Celzija, zato s setvijo nikar ne hitite. Začetek februarja je primeren za papriko, mogoče konec januarja za jajčevec, za paradižnik pa šele v drugi polovici februarja, a za sajenje na prosto šele v sredini marca. To so pravi datumi za setev.

PIKIRANJE

Za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic je zelo priporočeno pikiranje. S pikiranjem dosežemo močnejši in gostejši koreninski sistem. Danes pikiramo samo še nekatere rastline (predvsem plodovke), nekatere cvetlice in dišavnice, saj običajno za ostale zmanjka časa. Paradižnik, paprika in jajčevec so tiste rastline, pri katerih s pravilnim pikiranjem koreninski sistem še dodatno povečamo. Ker imajo zmožnost tvorjenja stranskih korenin tudi na steblu, jih pikiramo in kasneje tudi sadimo globlje, kakor so rasle do tedaj. Pikiramo jih čisto do kličnih listov. Tako bo imela kasneje rastlina globok koreninski sistem, ki bo v globini lažje in hitreje našel vodo, na voljo pa bo imel tudi več hranil.
 
S pikiranjem dosežemo močnejši in gostejši koreninski sistem.
 
Pomembno je, da pikiramo pravi čas. Ko se klična lista postavita v vodoraven položaj, med dvema kličnima listoma pa se pokaže prvi pravi list, je idealen trenutek, da rastline prvič presadimo. Pri plodovkah seveda posadimo vsako rastlinico v svoj lonček, pri cvetlicah in zeliščih pa lahko prepikiramo tudi šop drobnih bilk kot eno sadiko. Ker bučnic ne moremo pikirati, saj presajanja ne prenašajo, lahko uporabimo prav poseben trik: lonček napolnimo z zemljo samo do polovice in posejemo seme. Ker bo imela kaleča rastlinica premalo svetlobe, se po potegnila, da pogleda iz lončka. Takrat nasujemo zemljo do vrha. Rastlina bo tudi po zasutem steblu pognala koreninice.

NEGA SADIK

Za vznik vsako seme potrebuje enakomerno temperaturo ponoči in podnevi. Zato rastlinjaki niso primerni, saj se podnevi preveč segrejejo, ponoči pa jih ne ogrevamo na 30 stopinj Celzija in več. Razen večine zelišč in nekaj cvetlic, ki kalijo na svetlem, lahko po setvi v lončke ali multiplošče postavimo kamorkoli, ne glede na svetlobo, le da je toplo tudi ponoči. Takoj po vzniku pa setev prestavimo v rastlinjak. Idealno bi bilo, če tri dni po vzniku zelo znižamo temperaturo nekje na 15 stopinj Celzija, tako bodo stebla rastlin ostala čvrsta in kratka (kakšna je idealna temperatura za posamezne vrtnine, lahko vidite v Tabeli 1). Poskrbimo tudi za zračen prostor, kjer zrak ne sme biti presuh. Zelo pomembno je, da rastlinjake, tudi v zelo zgodnji pomladi, redno zračimo. Vsak dan ga odpremo vsaj za pol ure. Nekoliko nižje temperature rastlinam ne bodo škodile, zračna vlaga, če ne zračimo, pa zelo.

Še na nekaj opozarjam. Spomladi so pogosta obdobja deževnega ali samo oblačnega vremena, ki povzroči zelo počasno rast rastlin. To naj vas ne skrbi – rastline brez svetlobe pač ne rastejo hitro. Nekateri želijo pomanjkanje svetlobe nadomestiti z višjo temperaturo – z ogrevanjem, a posledica so prenežne, pretegnjene in nekvalitetne sadike.
 
Baker rast lahko popolnoma ustavi, zato je priporočljiva uporaba pripravkov na osnovi alg.

Zelo priporočam uporabo pripravkov na osnovi alg. Ti bodo napravili rastline odpornejše in bolj krepke. Naravno bodo ustavile, upočasnile rast, a sadike bodo zato čvrstejše in močnejše, ne pa potegnjene. Enako naredite, če vidite, da sadik pravočasno ne boste mogli presaditi na prosto. Nekateri so v ta namen uporabljali bakrene pripravke. A vedite, da baker rast lahko popolnoma ustavi, s tem pa potem tudi po presajanju rastline upočasnjuje. Alge rasti ne ustavijo, jo samo zelo upočasnjujejo. Ko pridejo rastline spet v ugodne pogoje za rast, rastejo nemoteno naprej. Ker pa alge ugodno vplivajo na razrast koreninskega sistema, se le-ta tudi hitreje razvija po presajanju.

ZAKAJ VZGAJATI SADIKE?

Sadike vzgajamo zato, da zagotovimo zgodnejši in višji pridelek. Brez tega paradižnika, paprike in še nekaterih rastlin ne bi mogli pridelovati. Druga prednost pridelave zelenjave iz sadik je borba proti plevelom. Direktna setev pomeni velikokrat tudi istočasni vznik plevela, ko je pletje in okopavanje zelo težko, tako pa imamo več časa, da zemljo pripravimo in vsaj enkrat, če ne dvakrat prebranamo ter tako uničimo kar nekaj kalečega plevela. Pa tudi kasneje veliko hitreje lahko tudi strojno okopavamo, pri nekaterih vrtninah pa uporabimo celo česala. Tako je ročnega dela manj. Poleg tega lahko takoj uporabimo zastirke, folijo ali nekatere naravne zastirke in je spet s pleveli veliko manj težav.

Miša Pušenjak

 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

ne spreglejte