Spomladanska priprava gredic in gnojenje z naravnimi pripravki

V tokratnem prispevku namenjamo malo več pozornosti pripravi vrta na novo sezono sajenja semen in zasaditve sadik po načelih biodinamike, ki je že več kot 90 let prisotna in temeljito preizkušena metoda kmetovanja po celem svetu in jo lahko prakticiramo na vrtu, njivi ali več sto hektarskem posestvu. Biodinamika je način ekološkega kmetovanja na osnovi gnojenja z izključno naravnimi pripravki in preparati ter z upoštevanjem luninih men in vpliva kozmičnih sil na rastline, ki jih zaužijemo.

V biodinamiki je bistveno dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj ko razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme, bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hrano. Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da sami pridelujemo lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, s kompostom in biodinamičnimi preparati oživljamo ter ohranjamo plodnost tal. Kakšna je nagrada za trud? Zdravje za naravo in človeka.

SETVENI PRIROČNIK MARIJE THUN

Pri tem nam je v pomoč »Setveni priročnik Marije Thun«, ki je biodinamiko preizkusila v praksi ter znanstveno utemeljila vpliv kozmosa na rast rastlin na Zemlji. Rastline je razdelila v štiri skupine: korenovke, listnate rastline, cvetnice in plodovke. Pri sejanju in presajanju rastlin, okopavanju in pobiranju plodov za ozimnico se držimo dnevov, ki so v setvenem koledarju označeni za ugodne. Praviloma so za spravilo določene skupine ugodni tisti dnevi, ki so najprimernejši tudi za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo. Primer: paradižnik sejemo, presajamo, okopavamo, privezujemo in obtrgujemo zalistnike ob dnevih, ki so primerni za plod. Ob teh dnevih tudi pobiramo plodove, ki jih bomo predelali za ozimnico. Izjema je listnata zelenjava, kjer izberemo za spravilo raje dan za cvet ali plod. Na primer: zelje spada med listnato zelenjavo, zato ga sejemo, sadimo, okopavamo na dan za list, pobiramo in kisamo pa na dan za cvet.

PRIPRAVA TAL ZA SETEV IN SADITEV

Na strokovnem predavanju, ki se je odvijalo 15. marca v Knjižnici Sevnica, kjer si je mogoče izposoditi doma vzgojena semena, je Majda Hriberšek, strokovni vodja društva Ajda Posavje, podala nekaj napotkov za spomladansko pripravo vrta.

S pravilno pripravo tal (zemlje) ohranjamo »živost zemlje«. To pomeni, da zemljo samo rahljamo, in sicer s prekopnimi vilami do 15 centimetrov globine. »Zemlje v vrtovih ni treba obračati do 30 centimetrov ali na njivah orati do 50 centimetrov v globino,« poudari predavateljica. Zakaj je to pomembno? »Če opravimo prerez zemlje, bomo videli, da so v njenem gornjem sloju organizmi, ki potrebujejo svetlobo in zrak za svoje življenje. V globljih plasteh so organizmi, ki tega ne potrebujejo. Če z lopato obrnemo zemljo, smo organizme, ki potrebujejo svetlobo in zrak, potisnili v globlje in temnejše plasti zemlje, kjer bodo odmrli. V vrhnji plasti so organizmi, ki bi morali biti v globljih plasteh in bodo prav tako odmrli. S tem smo uničili rodovitnost tal, za katero skrbijo organizmi, ki v zemlji ohranjajo njeno živost in proizvajajo hrano za rastline. Ponovna vzpostavitev ravnovesja v zemlji nato traja tri do štiri mesece,« predstavi pomen priprave prsti za sajenje in za saditev sadik, s čimer začnemo, ko so tla dovolj osušena in ogreta.

KOLOBARJENJE IN MEŠANI POSEVKI

Pri urejanju gredic v vrtu je priporočljivo upoštevati načelo kolobarjenja z vsakoletno menjavo rastlin – na eni gredi nimamo vedno samo solato, na drugi vedno samo zelje, na tretji paradižnik itd. To pomeni, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni in gomolji. Tako lahko za visokim fižolom, kjer uživamo seme, posejemo špinačo, naslednje leto kumare, kjer uživamo plod itd. V sistem kolobarjenja ne uvrščamo različnih sort solat, saj te na gredah rastejo malo časa in jih zato sejemo kot vmesne kulture in za zapolnjevanje praznin na zelenjavnem vrtu.

Na manjših vrtovih so namesto kolobarjenja priporočljivi mešani posevki. »Tako lahko med solato posejemo korenček ali posadimo kakšno vrsto čebule. Med sadike paradižnika posejemo solato, blitvo, špinačo in konec poletja motovilec … S tem bomo poskrbeli za pestrost posevkov v vrtu in rastline nam bodo hvaležne in bodo tudi veliko bolj zdrave,« je pojasnjevala predavateljic in nadaljevala, da so sestavni del mešanih posevkov tudi cvetlice in zelišča. Cvetlice privabljajo mnoge koristne organizme, ki se hranijo z ušmi, pršicami … Zelišča imajo pomembno vlogo pri preprečevanju prisotnosti škodljivcev v vrtu.

V jesenskem času je priporočljivo zemljo tudi pokriti, lahko samo s pleveli in ostanki rastlin z vrta. Ti preprečujejo izsuševanje in zbitost zemlje. In – marsikateri plevel je užiten. Kralj plevelov je vsekakor navadni tolščak ali portulak, ki je vsestransko uporaben – uživamo ga lahko surovega v solati ali ga toplotno obdelamo, iz njega pripravimo pesto ali ga vložimo v kis ali olje. Vsebuje antioksidant glutation, vitamine A, C, E in betakaroten ter minerale kalij, kalcij, magnezij in železo.

KOMPOST IN GNOJENJE

»Pleveli, ki zrastejo na našem vrtu, so zlato. Pleveli so najmočnejše rastline, imajo najmočnejšo življenjsko silo v sebi. Odlagajmo jih na kompostne kupe, kjer se bodo predelali v hranilne snovi, ne zavrzimo jih,« priporoča Hriberškova in nadaljuje, da pri gnojenju nikoli ne uporabljajmo svežega hlevskega gnoja, ker lahko s tem na naše vrtove prinesemo veliko bolezni in plevela. »Svež gnoj najprej skompostirajmo. Eno leto ga pustimo, da preperi, da nastane humus, ki ga nato rahlo potrosimo po gredicah – približno kilogram na kvadratni meter – in nato z grabljami rahlo premešajmo zemljo. Ne globoko,« je pojasnjevala predavateljica in dodala, da je kompost najbolje raztrositi po zemlji v jesenskem času. V tem času bodo mikroorganizmi v kompostu ustvarili trajni humus in rastline bodo same razvijale odpornost ter rasle optimalno.

Priporočljive so tudi prevrelke – tekoče gnojilo, ki ga uporabljamo za zalivanje rastlin. Najbolj znana rastlinska brozga je koprivina prevrelka (uporabimo sveže rastline, ki jih režemo od pomladi do poletja, ne smemo uporabljati rastlin, ki že imajo semena). Prevrelko lahko pripravimo tudi iz pleveli, ki jih imamo na vrtu. »Če imamo na vrtu veliko slaka, ki ga zelo težko odstranimo, ga populimo in damo, na primer, v desetlitrsko posodo. Zalijemo z vodo in pustimo v posodi dober mesec in vsebino občasno malo premešajmo. Ko se bo naredila gnojevka, jo en liter zmešamo z desetimi litri vode in nato poškropimo vrt. Še isto leto bo na vrtu manj slaka, naslednje leto pa ga ne bo več,« še svetuje Majda Hriberšek.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 30. marca 2023.