Časopis za pokrajino Posavje
25.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Uredite si lasten vrt z zelišči in začimbami

Objavljeno: Sreda, 23.06.2021    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Gredast zeliscni vrt z ameriškim slamnikom

Gredast zeliščni vrt, na katerem uspeva tudi ameriški slamnik.

Se morda spomnite zeliščarke Pehte, ki nastopa v pripovedih pisatelja Josipa Vandota? Pehta je svoja zdravilna zelišča nabirala na prostranih in cvetočih gorskih travnikih in v gozdovih, mi pa lahko danes gojimo zelišča v lastnem vrtu ter jih uporabljamo predvsem za kulinarični dodatek k jedem, saj z njimi izboljšamo vonj in okus. V današnji rubriki VRTOVI POSAVJA se bomo posvetili pripravi zeliščnega vrta, vrsti zelišč, njihovemu nabiranju in shranjevanju. Prijetno branje!

»Za gojenje zelišč niso potrebna vrtnarska znanja, saj jih je lažje pridelati kot zelenjavo,« pravi Rafael Hrustel s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in dodaja, da zelišča razdelimo v tri skupine - južna ali sredozemska zelišča, neobčutljiva zelišča in gozdna zelišča.

Južna ali sredozemska zelišča, kot so sivka, majaron, bazilika, rožmarin, žajbelj, materina dušica, koromač in kamilica, potrebujejo toploto in suha tla, ki so lahko peščena, vendar ne smejo biti kisla. Neobčutljiva zelišča, kot so koper, kumina, navadni pelin, pravi pelin, vinska rutica in kapucinka, uspevajo na vseh tleh. Dobro prenesejo gnojenje s hlevskih gnojem, vendar ne preveč. Glede vode zelišča niso zahtevna, a čeprav jih večina uspeva v senci, boljše pridelke dosežemo na soncu. Gozdna zelišča, kot so gozdni koren, kodrasta meta in vrtna kreša, uspevajo v rahli polsenci ali celo v senci. Nekatera zelišča, ki rastejo v gozdu, dobro prenašajo stalna mokra in kisla tla.

UREDITEV ZELIŠČNEGA VRTA

Vertikalna zasaditev zelisc (2)

Vertikalna zasaditev zelišč v piramidalni strukturi, narejeni iz lesa.

»Zelišča najbolje uspevajo v razmerah, ki so podobne naravnim, a pri načrtovanju moramo upoštevati njihovo razmnoževanje. Praktično je, če so zelišča blizu kuhinje,« pojasnjuje sogovornik in nadaljuje s priporočilom, da naj zelišča gojimo v različnih delih vrta. »Zelišča običajno ne gojimo na enotni zeliščni gredi. Priporočljivo je, da enoletna in večletna zelišča gojimo na ločenih gredicah. Zelišča lahko zasadimo tudi v zelenjavni vrt. Posebej je to primerno za tista, ki jih potrebujemo v večjih količinah. Posadimo jih v vrste med vrtninami,« svetuje. »Če nimamo dovolj prostora za primeren zeliščni vrt, lahko zelišča posadimo tudi med druge okrasne rastline. Če želimo, da nas vonj po zeliščih spremlja med gibanjem po vrtu, zasadimo z zelišči robove poti,« predstavi nekaj možnosti zasaditve.

»Zelišča lahko gojimo tudi v posodah. Primerne so vse vrste posod, od starih loncev do visečih cvetličnih košar. Poskrbimo le, da je odprtina za odtok odvečne vode dovolj velika in da na dno posujemo dovolj prepustnega materiala, kot je pesek. Posode lahko namestimo ob poteh, na terasi, stopnicah, balkonu itd. Zelišča v posodah so posebej primerna za atrijski vrt,« še pojasni Rafael Hrustel, zaposlen na šoli, na kateri se izobražujejo bodoči vrtnarji in cvetličarji ter v novejšem času tudi hortikulturni in aranžerski tehniki.

OBLIKE ZELIŠČNIH VRTOV

Zeliščna spirala (2)

Zeliščna spirala

Katero obliko zasaditve zelišč bomo oblikovali, se odločimo glede na naše želje in razpoložljiv prostor. Poznamo horizontalno zasaditev, spiralasto zasaditev in, zlasti na balkonih ter v manjših vrtovih, vertikalno zasaditev. Najbolj običajna je horizontalna zasaditev zelišč, za katero potrebujemo le ustrezen prostor v vrtu ali na njivi; za vertikalno zasaditev potrebujemo obod (okrogel ali oglat), ki omogoča posamezni rastlini optimalno oskrbo z vodo, hranili in svetlobo. To pomeni, da so zeliščni vrtovi lahko simetrični s pravilnimi oblikami in z ostrimi linijami ali nepravilni zeliščni vrtovi sproščenih oblik in na različnih nivojih.

GREDASTI, KRIŽNI IN OKROGEL ZELIŠČNI VRT

Simetrični zeliščni vrtovi so najpogosteje okrogle, kvadratne ali pravokotne oblike. Zelišča so posajena v strogih linijah in z vseh strani lahko dostopna, saj so sestavni del takšnih vrtov potke med gredami, da z njih z lahkoto dosežemo vsa zelišča in zato je priporočljivo, da grede niso širše od 1 do 1,5 metra. Če na posamezno gredo posadimo različne vrste zelišč, potem na najbolj oddaljeni del posadimo najvišja zelišča.

Med simetrične oblike zeliščnih vrtov uvrščamo t. i. gredasti kuhinjski zeliščni vrt, ki je primeren predvsem za začetnike. Sestavljen je iz pravokotnih gred, ki so enakomerno razporejene in usmerjene v smeri vzhod-zahod. Med njimi so speljane potke. V križnem zeliščnem vrtu je njegovo središče, kjer se križajo peščene poti, okrogla greda z višje rastočimi rastlinami, sončno uro, vodnjakom ali kipom. Pri tem moramo paziti, da so rastline ves čas dovolj nizke, da središče vrta vidimo iz vseh smeri. Okrogel zeliščni vrt imenujemo zeliščno kolo, ker spominja na leseno kolo voza. Grede so trikotnih oblik. Iz oboda vodijo poti proti središču, kjer se stikajo. Ta oblika je zelo primerna za visoke vrste zelišč. Premer zeliščnega kolesa naj bo vsaj 6 metrov.

ZELIŠČNA SPIRALA

Susenje zelisc

Sveža zelišča lahko povežemo v snope, jih obesimo na senčno mesto in jih posušimo.

Zeliščni vrtovi nepravilnih oblik so primerni za vrtove, kjer tla niso ravna, razpoložljiv prostor pa je nepravilnih oblik. Grede so lahko na različnih višinah, med njimi pa so speljane bolj ali manj zavite poti. Zelišča sadimo v skupine glede na njihovo višino. Če v takšen vrt preveč ne posegamo, se bo razvil v zeliščni biotop.

Lep primer zeliščnega vrta nepravilnih oblik je zeliščna spirala. Primerna je za manjši vrt, v katerem želimo imeti veliko različnih vrst zelišč z različnimi zahtevami. Pri spirali se srečujemo z različno visokimi točkami, ker se le ta vzpenja, ima torej visoka in nizka rastišča v enem. S to lastnostjo spirala prenese veliko zelišč s popolnoma različnimi zahtevami glede rastnih razmer. Ima pa še nekaj dobrih lastnosti: delo je manj naporno, saj hodimo okoli nje in delamo stoje, ne zavzame pa tudi veliko prostora in časa. V primeru, da iščemo cenejšo varianto lahko spiralo izdelamo iz okoliškega kamna ali stare opeke. Povprečna spirala je premera 120 cm, višina pa od 90 do 120 cm. Spirale so različnih velikosti. Lahko imajo tudi premer do 300 cm.

Kako naredimo zeliščni vrt v obliki spirale? Prostor, ki ga namenimo za spiralo, očistimo trave in označimo prvo vrsto s kamenjem v želeno obliko. Prazne prostore med kamenjem zasujemo z zemljo in nadaljujemo z naslednjim zavojem v višino. Postopek ponavljamo toliko časa, da dobimo želeno višino spirale. Zemlja na dnu spirale naj bo manj propustna, tako da zadržuje vlago, proti vrhu pa lahko nalagamo lažjo in bolj peščeno prst.

Vzdrževanje takšne spirale je dokaj preprosto. Na najvišji točki posadimo zelišča, ki potrebujejo več sonca in manj vlage, saj voda hitro odteče v nižje predele spirale. V sredinskem delu posadimo zelišča, ki potrebujejo nekoliko več vode. Tako nadaljujemo do najnižje točke, kjer posadimo zelišča, ki imajo rada bolj vlažno prst ali celo stoječo vodo. S takšno zasaditvijo spirale poskrbimo, da imajo vsa zelišča toliko vode, kot jo potrebujejo. Seveda je potrebno v sušnih obdobjih tudi spirali nameniti večkratno zalivanje. Ker spirala ne zavzema veliko prostora, jo lahko postavimo v bližino hiše in imamo tako pri roki vse sveže začimbe in zelišča.

NABIRANJE IN SHRANJEVANJE ZELIŠČ

Cvetlicni aražma iz posusenih zelisc in roz

Iz posušenih zelišč in rož, ki rastejo v vrtu, lahko naredimo različne suhe cvetlične aranžmaje.

Čas za nabiranje zelišč, pri katerih uporabljamo liste, je tik pred cvetenjem. Liste zelišč nabiramo v dopoldanskem času, ko se rastline še ne segrejejo, jutranja rosa pa se že posuši. Pri rezanju pustimo dovolj listov ali brstov, da se lahko razvijejo novi poganjki. Plodove in semena nabiramo tik preden dozorijo in to v jutranjem času. Korenine, korenike in čebulice nabiramo jeseni, ko rastlina zaključi z rastjo in se pripravlja na zimski počitek.

Po nabiranju zelišča temeljito operemo in pripravimo na shranjevanje. Nabrana zelišča najpogosteje posušimo, vendar nikoli na soncu (razen semena). Sveža zelišča povežemo v snope in obesimo na senčno mesto ali pa jih posušimo v škatlah, na mizi ali na drug način (vendar ne na soncu). Če se na zraku ne posušijo dovolj, jih dodatno posušimo v pečici pri temperaturi do 40 stopinj Celzija (pri višji temperaturi eterična olja izparijo). Suha zelišča zdrobimo in shranimo v zrakotesnih škatlicah ali zaprtih steklenih kozarcih in jih porabimo v letu dni.

Zelišča, kot so timijan, melisa, drobnjak in bazilika, sveže nabrana operemo in osušimo med dvema krpama ter jih nato zmrznemo. Na izbiro imamo tri možne načine:
- zelišča razrežemo na drobne kose in jih stresemo v posodo za izdelavo ledenih kock; posodo prelijemo z vodo in zmrznemo;
- zelišča razdelimo na posamezne porcije in jih zmrznemo v aluminijasti foliji (pred uporabo jih še zmrznjene zdrobimo);
- zelišča zmrznemo v foliji, jih zdrobimo in shranimo v predhodno ohlajenih posodicah, ki jih hranimo v zamrzovalniku.
Zelišča lahko shranimo tudi v kisu in olju. Sveže nabrana zelišča operemo in razrežemo na drobne kose. Z njimi napolnimo kozarce in jih prelijemo z olivnim oljem ali vinskim kisom.

Viri:
https://www.vrtnarava.si/zelenjavni-vrt/zeliscni-vrt/nacrtovanje
htps://www.vrtnarava.si/zelenjavni-vrt/zeliscni-vrt/nabiranje-shranjevanje-zelisc
https://www.ihps-zelisca.si/sadike/tipi-zasaditve/
https://siol.net/dom/vrt-in-okolica/spomladanska-zelisca-katera-so-najbolj-blagodejna-in-kako-jih-uporabimo-438528
https://www.dominvrt.si/oddaje/dom-in-vrt/zelisca-vrt.html
https://vestnik.si/clanek/aktualno/na-kaj-morate-biti-pozorni-pri-zasaditvi-zeliscnega-vrta-718405
https://www.dnevnik.si/1042635480

 
« Nazaj na seznam
»