Vrt je njena sprostitev
Barbara Petelinc z veseljem neguje svoj vrt.
je pred leti začela ob družinski hiši v Dobovi z urejanjem zelenjavnega vrta, na katerem uspevajo predvsem kapusnice (zelje) in plodovnice (paradižnik, paprika, feferoni), a vsako leto ima tudi dovolj sezonske solate, korenčka, peteršilja, rukole, redkvice itd. Ob vrtni ograji je zasadila maline, ki se lepo razraščajo in že dajejo prve sadove, prav tako ima dovolj prostora za širjenje rabarbara – rastlina z močnimi stebli in velikimi listi (v kulinariki se uporablja samo steblo; listi so izredno strupeni, saj vsebujejo oksalno kislino, ki škoduje ledvicam).
Lepo rastoč (in cvetoč) rožmarin, ki se ga kot začimbo dodaja predvsem mesnim in ribjim jedem, je tudi dekoracija zelenjavnega vrta.
»Vrt ima sončno lego in na njem uspeva vse, karkoli posadim, le pri fižolu so se pojavile uši, zato ga ne sadim več. V lanskem letu so zelo dobro obrodili feferoni, tako da sem jih nekaj pripravila tudi za ozimnico, iz paradižnikov pa vsako leto naredim domačo mezgo. V posebnih koritih ob vrtu gojim luštrek in drobnjak. Steblo rabarbare, ki ima precej kiselkast okus, z lupilcem olupim in dodajam jabolčnemu kompotu,« pripoveduje gostiteljica ter se ustavi ob krasno rastočem rožmarinu ob robu vrta ter zaupa, kako ga je mogoče na novo vzgojiti – odtrgano vejico rastline je treba samo podtakniti v zemljo, da požene korenine.
Stebla rabarbare se v kulinariki uporabljajo pri pripravi kompotov, marmelad, različnih vrst sladic itd.
»Z obdelovanjem vrta sem začela že v otroštvu, saj smo imeli doma velik vrt in v njem sem pogosto pomagala materi, ki mi še vedno ponudi kakšen nasvet, a v glavnem vrtnarim po lastnih zamislih,« še pove in nadaljuje, da bo skušala v prihodnje upoštevati priporočila ’dobrih sosedov’, katere rastline je dobro saditi drugo ob drugo. »Med solato lahko posadimo čebulo ali česen,« je svetoval mentor
Andrej Valenčak, Barbara pa je razmišljala, da bi med sadike paradižnika posadila baziliko.
S. R.
