Časopis za pokrajino Posavje
14.04.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vrt je učilnica v naravi, kjer posejano seme daje nova semena

Objavljeno: Torek, 11.07.2023    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Vrtovi Posavja, OS Artice, solski vrt (10)

Sajenje semen v visoki gredici

Obdelovanje vrta zahteva čas, voljo in veselje do dela; ves trud pa je poplačan, ko nas naš domač vrt nagradi z okusno zelenjavo in sočnimi sadeži. Pri delu v vrtu lahko pomagajo tudi otroci, ki s tem pridobivajo dragocene izkušnje in tudi znanje. V OŠ Artiče, ki leži na s soncem obsijanem delu Posavja, imajo ob šolski stavbi dišeč učni kotiček – šolski vrt, kjer je skozi celo šolsko leto zelo živahno. »Vrtnarske skrivnosti« učilnice na prostem nam z veseljem predstavlja mentorica Natalija Vahčič.

Vrtovi Posavja, OS Artice, solski vrt (11)

Zasaditev nove sadike ob špinači in cvetoči rukoli

»Naš šolski vrt je sestavljen iz talne gredice trajnih zelišč in treh različnih visokih gred. Na prvi pogled je precej neurejen, razmetan in poln plevela, vendar temu ni čisto tako … Učimo se namreč biodinamičnega vrtnarjenja, kjer je osnovni namen posnemanje narave in spremljanje njenih zakonitosti. Rastlin ne sadimo v vrsto, ampak jih ’miksamo’ med sabo. Tako so vedno zdrave in v sožitju druga z drugo. Umetnih gnojil, škropiv, hormonskih pripravkov in tako dalje ne uporabljamo. Sledimo zgolj in samo naravi,« predstavi Natalija Vahčič kotiček, kjer je v jeseni leta 2013 začela s takratno generacijo tretješolk in tretješolcev z vrtnarjenjem v okviru krožka ’Šolski vrt’ ter s projektom ’Od semena do semena’.

V SEMENU JE ŽIVLJENJE

Vrtovi Posavja, OS Artice, solski vrt (7)

Presajanje vrtnin v lončke

»Seme je prvi člen v prehranski verigi. Brez semena ne bi bilo življenja, hrane, zato je še toliko bolj pomembno, o kakšnem semenu govorimo: ekološkem, avtohtonem, prepojenim s pesticidi ali morda gensko spremenjenem. V semenu je shranjena vsa informacija življenja. Seme je tisto bistvo, na katerega pogosto pozabimo. Svetovne semenske banke so največji zaklad našega planeta Zemlje in brez njih bi ostali lačni. Ekološko seme skriva v sebi največji potencial za razvoj zdravih, močnih in odpornih rastlin, zato smo na našem šolskem vrtu usmerjeni v pridobivanje samo ekološkega semena,« pojasni in nadaljuje, da se mladi vrtičkarji z delom v vrtu naučijo opazovati celoten razvoj rastlin, in sicer tako, da posejejo seme, spremljajo rast rastline in čakajo, da zacveti, se opraši, osemeni in nato iz nje pridobijo novo seme.

Vrtovi Posavja, OS Artice, solski vrt (1)

Cvetoči ognjič

»Večina otrok, a tudi mnogo odraslih ne ve, od kod seme solate, brstičnega ohrovta, rukole, brokolija … Doma imamo vrtove, s katerih z veseljem pobiramo pridelke, da iz njih pripravimo okusne jedi in tako zelenjava, ki raste v vrtu, ne zacveti in zasemeni, semena pa ponavadi kupimo v vrečkah v trgovini in se ne sprašujemo, kako so pridelana,« izpostavi ter doda, da presežke semen s šolskega vrta vsako leto delijo med ljudi na eko sejmih po Sloveniji in v okviru Eko šole na sejmu Altermed v Celju, s svojimi semeni pa so prisotni tudi na prireditvi Kozjansko jabolko, na novoletnem bazarju v šoli itd.

Vrtovi Posavja, OS Artice, solski vrt (9)

Hotel za žuželke

»V prihodnosti si želimo razširiti lastno banko semen in naše presežke ekoloških semen deliti izven meja občine, države. Nekaj smo jih razdelili že na mednarodnih konferencah med promotorje zdravega načina življenja. Naša semena smo ponesli med učitelje različnih držav, ki dajejo pri svojem poučevanju poudarek izobraževanju na prostem, stiku z zemljo. Naša rukola, na primer, je vzklila na Islandiji, Cipru, Poljskem, Portugalskem, v Belgiji, Andori in Paragvaju,« še pove in nato predstavi »kraljico« šolskega vrta.

RUKOLA - KRALJICA ŠOLSKEGA VRTA

Na šolskem vrtu, kjer pridelujejo različna zelišča in semena, je rukola njihova kraljica. »Zakaj ravno rukola? Rukola je zelo medovita rastlina. Njen poseben okus imajo radi kuharji na svojih krožnikih, navdušuje tudi v raznih smootijih, namazih in pesto omakah. Vsebuje veliko vitaminov A, B, C, E, folno kislino, železo, mangan in baker. Rukola je preprosta za sejanje, nezahtevna za vzgojo in celoletno opazovanje,« teče opis rastline, ki po videzu malce spominja na regrat in ima mnogo zdravilnih učinkov.

»Jeseni, ko se odprejo šolska vrata, pripravimo z učenci pri krožku Šolski vrt gredice za setev in posejemo semena. Potem se začne celoletni proces opazovanja: nekaj majhnih rukol pojemo, si pripravimo namaze in smootije; pozimi opazujemo njeno trdoživost in držimo pesti, da preživi tudi pod snegom. Spomladi cvetoče rukole spominjajo na bele metulje. S svojo lepoto privabljajo žuželke, okoli njih brenči, diši … Naš trud je poplačan, ko se na steblih pojavijo ’bombice’ s semeni. Semena posušimo in izluščimo,« predstavi del utripa pri urejanju in opazovanju šolskega vrta, ki je učni poligon v naravi.

ŠOLSKI VRT NI SAMO VRT

»Na vrtu poleg vrtnarjenja tudi kulinarično ustvarjamo, izmenjujemo sadike, presajamo, opazujemo živali, spoznavamo delovanje komposta in pomen hotela za žuželke, beremo, slikamo, imamo govorne nastope, fotografiramo, rešujemo matematične probleme, merimo in preštevamo, pojemo in plešemo, se orientiramo, raziskujemo in tudi počivamo. Ob vrtu pozabimo na daljinca, TV, telefon … Neposreden stik z zemljo, zeleno obarvano okolje, polno prijetnih vonjav in zvokov tudi najbolj nemirne otroke umiri, napolni z novo energijo in vpliva na dobro počutje vsakega posameznika,« izpostavi pomen obdelovanja vrta mentorica, ki jo delo na vrtu osrečuje. »Dotik zemlje mi vedno znova in znova daje občutek trdnosti tukaj in zdaj ter hkrati sprosti telo in pomiri um. Vrtnarjenje je moja strast, moj hobi. Nemogoče bi bilo, da ga ne bi delila s svojimi učenkami in učenci. Pravijo, da za kar ’gori’ učitelj, zagotovo ’gorijo’ tudi njegovi učenci in posledično njihove družine. Tega se zavedam in z največjo mero veselja in odgovornosti predajam svoja znanja mladim, ki so naša prihodnost. Uspeh je, da mladi vrtičkarji začutijo pomen vira življenja – semena, pomen žive in kakovostno pridelane hrane in to znanje neposredno vnašajo v lastne družine, s katerimi živijo danes, in tiste, ki si jih bodo ustvarili v prihodnosti,« še izpostavi.

»Nekdo bo moral v prihodnosti pridelovati hrano, s telefoni in sodobno tehnologijo si tu ne moremo pomagati kaj dosti. Človeška roka je še kako pomembna. Samooskrba je tudi prvi korak v boju s podnebnimi spremembami. Zavedanje, da pri zdravju šteje predvsem to, kar damo vase in ne zgolj nase, je tisto, s čimer je vredno okužiti mlade in njihove najbližje,« poudari sogovornica v prepričanju, da »kar seješ, to žanješ«.

LASTEN VRT – LASTNA HRANA

Ljubiteljica narave, zdravega načina življenja in lastne pridelave hrane se dotakne še izobraževalnega sistema: »Skrajni čas je, da nas, ki izobražujemo, začne skrbeti, kaj jedo naši otroci, kaj skuhamo za kosilo in kaj namažemo na kos kruha. Na videz najtežje, v resnici pa najlažje je, da si uredimo svoj vrt, kjer bomo pridelali lastno hrano, ki ne bo vsebovala skrivnostnih dodatkov, lažnih okusov in navideznih zdravilnih moči. Začnimo doma. Ali v šoli - na šolskem vrtu z otroki, ki bodo semena svojega znanja sejali v svoje domove in gradili boljši, bolj zdrav jutri. Z majhnimi koraki. Z ekološkim semenom. Z avtohtonimi sortami. Uspeh je zagotovljen. Tudi pouk zgolj sede in samo v učilnicah postaja preteklost. Vsi, ki izobražujemo, opažamo, da so znanja, pridobljena z aktivnimi oblikami učenja, po možnosti na prostem, trajnejša. Samooskrba je prvi korak k zdravemu načinu življenja. Bodimo dober zgled našim otrokom in jih navdušimo za delo v vrtu, kjer bodo ob skrbi za rastline spoznavali tudi naravo in njene zakonitosti.«

Smilja Radi, foto: Natalija Vahčič

 
« Nazaj na seznam