Vrtnarjenje za začetnike

Nimate lastnega vrta, a se odločate zanj, ker veste, katere so njegove prednosti? Pridelki, ki jih vzgojimo in pridelamo na vrtu, so aromatični, okusni, sočni … V rubriki VRTOVI POSAVJA namenjamo nekaj nasvetov začetnicam in začetnikom v vrtnarjenju ter katere vrtnine sejemo marca.

Pred začetkom vrtnarjenja moramo izbrati prostor za vrt. Zaželeno je, da stoji vrt na sončni legi, saj potrebujejo rastline za rast svetlobo, toploto in dobro zemljo (v slabih pogojih ne uspevajo). Vsaj šest ur sonca na dan jim bo močno koristilo, še bolj pa osem. Vrta ne urejajmo v senčni legi ali na prostoru, ki je obdan z morebitnimi stavbami ali drevesi, ki zakrivajo svetlobo skozi ves dan.

V kolikor želimo vrt, ki bo prehranil štiričlansko družino, je dovolj, če so njegove dimenzije 5 × 3 metre. Na njem naredimo pet gredic v dolžini treh metrov, štiri do pet gredic naj ima širino 80 cm, zadnja, peta, naj bo široka en meter. Med gredicami naj bodo 20 cm široke potke. Za obdelovanje vrta potrebujemo tudi kakovostno vrtnarsko orodje - lopato za prekopavanje, grablje, motiko, set za zalivanje, škarje za obrezovanje in zaščitne rokavice. Ko imamo vse to, lahko začnemo z delom na vrtu.

RAZPOREDITEV VRTNIN NA GREDICAH

Pri razvrščanju vrtnin po gredicah, je dobro vedeti, kaj na gredici lahko posadimo skupaj in česa ne, kajti nekatere vrtnine rastejo skupaj bolje kot druge, zato govorimo o »dobrih in slabih sosedih«. Dobri sosedi so tiste rastline, ki pospešujejo razvoj. Na primer: korenček dobro vpliva na razvoj čebule, pora, solate, radiča, paradižnika, graha in kitajskega zelja; čebula ugodno vpliva na razvoj korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena; rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice in nizkega fižola; zelje ugodno deluje na razvoj graha, fižola, paradižnika, endivije, kumar, solate in zelene in še bi lahko naštevali. Slabi sosedi so tiste rastline, ki zavirajo razvoj, ker njihovi izločki iz korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino. Poglejmo nekaj primerov: zelje zavira razvoj čebule, pora in kitajskega zelja; por ne raste dobro med rdečo peso, fižolom, grahom in kitajskim zeljem; paradižnik slabo uspeva ob grahu, krompirju in sladkem komarčku itd.

Če bomo posevke po gredici razporedili po tehtnem premisleku in dobrem načrtu, bomo na eni gredici lahko v eni sezoni pridelali več vrst posevkov in s tem dosegli kar najboljši izkoristek vrta (ko pospravimo eno od vrtnin, lahko na njeno mesto takoj posejemo ali zasadimo drugo). Kombinirajmo rastline, ki zrastejo hitreje, s tistimi, ki imajo počasnejšo rast in so dalj časa na gredi. Na primer: kolerabica in solata bosta pokrivali gredo, še preden bomo na prosto posadili sadike paprike in paradižnika. Mešani posevek oblikujemo tako, da najprej izberemo glavno kulturo – rastlino, ki bo na gredici dlje časa (zelje, paradižnik, paprika …) in nato poiščemo primerne sosednje kulture, ki se s to glavno rastlino ujemajo. Posevke je dobro razporediti tudi glede na obliko rasti in lastnosti korenin. Na primer: grmaste širokolistne rastline posadimo zraven visokih oblik, ki silijo v višino ali globino; vrtnine s plitkimi koreninami pa zraven rastlin, ki poganjajo globoke korenine.

KOLOBARJENJE

Dobro je tudi vedeti, da preveč podobne rastline izčrpavajo zemljo, zato je pomembno kolobarjenje. To je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju: tako prvo leto na gredo posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil; drugo leto na to gredo posadimo tiste, ki ne potrebujejo veliko hranil; tretje leto prst na gredi nahranimo in potem vse skupaj ponovimo. Vedeti moramo, da s kolobarjenjem preprečujemo razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave; s kolobarjenjem ohranjamo tudi rodovitnost in življenje v prsti, ki jo s pravilnim vrstnim redom sajenja lahko celo obogatimo, kajti rastline iz zemlje črpajo različna hranila in prav tako nekatera zemlji dodajajo.

NA GREDICAH NAJ BODO TUDI ZELIŠČA IN CVETOČE RASTLINE

Na vrtu si uredimo tudi lasten zeliščni vrt s trajnicami in enoletnicami. Enoletna zelišča razporedimo po celem vrtu, kajti vrtnine lepo uspevajo v sožitju z zelišči, ki v mešanih posevkih vplivajo na boljšo rast in varujejo posevke pred škodljivci ter izboljšujejo njihov okus. Tako ima na primer kombinacija kreše in redkvice ugoden vpliv, saj so redkvice bolj slastne. Podobna zgodba je pri sajenju zgodnjega krompirja, saj ga zaradi boljšega okusa sadimo skupaj s kumino in korenjem. Enako velja za koper in korenje. Listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in gosenicami, pred katerimi jih varuje tudi kamilica, zato je dobro, če raste kamilica kot podrast na njihovi gredici. Šetraj varuje fižol pred listnimi ušmi. Žajbelj, rožmarin, timijan in poprova meta s svojimi močnimi vonjavami odganjajo nevarnega kapusovega belina. Na vrt sodi tudi sivka, njen prijeten vonj v vrtu odganja listne uši ...

Prijetna na pogled je tudi cvetlična gredica, ki naj bi jo imel vsak vrt. Pri njeni zasaditvi je treba upoštevati tri preproste dejavnike - višino, čas in barve. Poskrbimo, da visoke rastline ne bodo zakrivale nižjih, bodimo pozorni na čas cvetenja, kajti različne vrste ne cvetijo istočasno in s tem podaljšamo sezono cvetenja. Kombinirajmo barve, ki se medsebojno ujemajo. Med najbolj koristne cvetlice v vsak vrt sodijo kapucinke, žametnice in ognjič. Sejemo jih ob robu vrta, saj s svojimi rumenimi in oranžnimi odtenki privabljajo v vrt opraševalce, obenem pa odganjajo talne škodljivce.

PRVE SETVE IN SADITVE OPRAVIMO MARCA

Če so tla dovolj topla, prve setve opravimo že konec marca, večino pa aprila in maja, a dokler še nimamo izkušenj s pridelovanjem vrtnin, je najbolje, da za začetek sadimo tiste, ki so za pridelovanje nezahtevne in uspejo tako rekoč vsakomur.

Prva vrtnina, ki jo posadimo v vrtu je česen in to takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo (če bomo saditev opravili prepozno, se česen ne bo razvil v stroke). Česen sadimo z okoli 10-centimetrskim razmikom tako v vrstici kot v vrsti, ker se pri večjih medvrstnih razdaljah lahko pojavi več plevela in ta »zaduši« česen, če ni pravočasno odstranjena. Globina sajenja česna je od dva do pet centimetrov pod površino. Pomembna je tudi prava izbira strokov, ti naj bodo zdravi, celi, veliki in čvrsti, če želimo dobro letino.

Tudi čebulo sadimo spomladi čim prej, najbolje v marcu. Vzgajamo jo iz čebulčka, ki ga posadimo na razdaljo med 5 in 10 cm v vrsti, med vrstama pa naj bo 35 cm razdalje. V izmenjujočih se vrstah lahko skupaj čebulo ali šalotko posejemo zgodnje vrste korenja. Ti dve vrtnini se namreč medsebojno varujeta pred škodljivci, saj odvračata čebulno in korenjevo muho. Poleg tega, da druga drugi omogočita bolj zdravo rast, sta dobri partnerici pri razdelitvi prostora, saj se nikoli ne ovirata. Korenje namreč raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitvo. Na isto gredico lahko, ko pospravimo čebulček in korenček, v poznem poletju posadimo špinačo in motovilec. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, namreč lahko čez zimo pustimo na gredici – s tem pa si zagotovimo, da tudi v zimskem času uživamo domačo zelenjavo z vrta.

Hladna tla obožuje tudi nizek grah, zato ga sejemo čim prej spomladi. Seme sadimo 2 do 3 cm globoko, v vrsti naj bo med njimi 5 cm razdalje, med dvema vrstama pa 30 cm. Grah se dobro obnese ob kumarah, zelju in solati.

Najpreprostejše in najbolj praktične za pridelavo in pobiranje so rozetaste sorte solate, ki ne oblikujejo glave, ampak ženejo liste navzven. Iz ene rastline lahko naberemo solato večkrat, saj ves čas rasti obiramo zunanje liste, medtem ko ’srček’ pustimo, da raste dalje. Večina sort v tej skupini ima liste v obliki hrastovega lista, nekaj pa jih je tudi drugačne oblike. Solate sadimo na razdaljo 20 x 20 cm in uspevajo praktično ob vseh vrtninah, le peteršilju in zeleni se izogibajmo.

Prve posevke prekrijemo z vrtno tkanino, da jih zaščitimo pred mrzlimi pomladnimi dnevi in nočmi, ki se še lahko pojavijo. Med rastjo vrtnine zalivajmo, to je pomembno predvsem v začetku rasti in v daljših obdobjih brez dežja (zalivamo zgodaj dopoldne ali zvečer, in sicer čisto pri dnu stebla, ne po listih, saj sicer rastlino poškodujemo). Vrtnine moramo tudi redno pleti in enkrat med rastjo dognojiti.

NAJ VAM BO DELO NA VRTU V VESELJE

Marsikdo ob pogledu na lepo rastoče in razvijajoče se rastline ponosno zre na trud in delo svojih rok. Vrt uspeva, če vanj zahajamo in ga urejamo iz ljubezni; če se lotimo vrtnarjenja iz drugih vzgibov in urejanje jemljemo kot zoprno obveznost, rezultat ne bo najboljši. Vzgoja vrta zahteva potrpežljivost in vzame določen čas, zato poskrbimo, da bomo lahko vsaj 10 do 30 minut dnevno preživeli s svojimi rastlinami oz. dve uri na teden (odvisno od velikosti vrta). Pomislite - vrtnarjenje je lahko hobi, ki med drugim nudi gibanje na svežem zraku ter sveže in zdrave pridelke.

Dovolite si uživati v sadovih svojega dela in opazujte, kako napreduje vaš vrt. Ugotovili boste, da vam gre vrtnarjenje vsako leto bolje od rok in iz meseca v mesec boste imeli več znanja.

Povzeto po spletnih straneh:
https://www.dominvrt.si/roze-vrt/kako-zaceti-vrtnariti.html
https://www.malinca.si/blog/organsko-vrtnarjenje-blog/7-nasvetov-vrtnarjenje-za-zacetnike
https://www.rmplus.si/5-nasvetov-za-vrtnarje-zacetnike
https://www.semenarna.si/Zelenjavni-vrt/Vrticek-za-zacetnike/
https://www.klubgaia.com/si/vrtnarski-nasveti/4963-Vse-o-vrtnarjenju-za-zacetnike-10-vrtnin-za-zacetnike

#povezujemoposavje