Časopis za pokrajino Posavje
5.12.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vzgoja kakovostnega semena

Objavljeno: Četrtek, 03.03.2022    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Knjiznica semen Knjiznice Sevnica (15)

Seme fižola

Ljubiteljice in ljubitelji lastne pridelave domače zelenjave, kmalu se bo začelo delo na vrtu in po urejenih gredicah bomo posejali semena ter posadili prve sadike vrtnin. Ali ste razmišljali, da bi semena in sadike vzgojili sami – tako kot so to počeli naši predniki? Nekaj nasvetov, kako pridelati seme, da bo res kakovostno, dobro kaljivo in pridelek zadovoljiv, nam v rubriki VRTOVI POSAVJA razkriva Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agronomije, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ter avtorica vrtnarskih priročnikov.

»Zdravo pridelovanje rastlin se prične z zdravim in kakovostnim semenom. Treba se je zavedati, da v pridelavi semena veljajo prav enake dedne zakonitosti kakor pri razmnoževanju živali, zato je nujno, da dobro poznamo rastline, pravila dedovanja in pridelavo semen. Z vztrajnostjo in natančnostjo bodo sorte iz leta v leto boljše, ekološki način pridelave zelenjave pa lažji,« pove v spletnem predavanju Miša Pušenjak, ki je del svojega znanja in izkušenj pridobivala tudi na začetku svoje službene poti v Semenarni Ljubljana ter nato še v Selekcijsko poskusnem centru Ptuj v klasični pridelavi semen.

ZAKAJ PRIDELOVATI LASTNO SEME?

DSC_3607

Zgradba semena fižola

»V zadnjih letih je vedno več govora o samooskrbi, saj je vsaj prvi val korona virusa pokazal na številne šibke točke. Tudi o samooskrbi s semenom se vedno več govori,« spomni na pomembno vlogo lastne pridelave hrane, čeprav so naravni pogoji vse bolj zahtevni in je vedno več ljudi odvisnih od ponudba hrane, ki je vezana predvsem na konvencionalno pridelavo z zelo vprašljivo kakovostjo, zato je dobro imeti svoj kos zemlje za gojenje domačih in zdravih rastlin.
 
Zdravo pridelovanje rastlin se prične z zdravim in kakovostnim semenom. 

»V preteklosti so znanje o pridelovanju semen hčerke dobile od svojih mater, potem se je na policah trgovin pojavilo seme, ki je bilo, roko na srce, sprva zelo kvalitetno. Tudi sortni izbor in sama kvaliteta sorte sta bila pogosto boljša kakor domače seme, a ker je počasi pričelo primanjkovati časa tudi na kmetijah, je bilo lažje iti po seme v trgovine. Danes je postala kvaliteta tega semena v trgovinah vedno bolj vprašljiva, prav tako pa smo ugotovili, da so naše stare, domače sorte okusnejše od tujih in spet bi želeli pridelovati seme doma, a žal se je znanje med potjo nekje izgubilo,« opiše dogajanje v družbi, ki skuša oživiti znanje prednikov.

SEME IN KALJIVOST SEMENA

DSC_3608

Kalitev semena in razvoj nove rastline

»Ljudje zelo pogosto seme jemljejo kot neko mrtvo stvar in dokler ne vzkali, delamo z njim podobno, kot bi delali s peskom ali z žagovino. Seme je živa stvar, seme ves čas diha ...« poudari predavateljica ter predstavi sestavo semena. »Vsako seme ima lupinico. Ta varuje kalček, ki je zarodek nove rastline. Ta ima skoraj vedno že rastni vršiček, iz katerega zraste nadzemni del rastline, steblo in zasnova korenine,« je nazoren opis semena, ki ima med lupinico in kalčkom rezervno hrano za rast nove rastlinice. Le-te je toliko, kolikor jo je potrebne za razvoj prvih pravih listov, postavljenih v vodoravni položaj – šele ti so namreč sposobni začeti s pomočjo snovi iz zemlje in fotosinteze pridelovati hrano za rastlino in njen razvoj. »Rastlinam so hranila primerno dostopna le, če so tla živa, če je v zemlji veliko različnih bitij, od velikih deževnikov, različnih žuželk do številnih mikroorganizmov,« še doda in nadaljuje, da če rastlina kali počasi, je lahko eden izmed razlogov seme, ki ni bilo v redu pridelano, zato zaloge hrane v semenu zmanjka prej, kot jo je rastlina sposobna pridelati sama – in rastlina propade. »Pa je kalila, čeprav mi pogosto to vidimo, kakor da seme ni kalilo, ali pa pripišemo izginotje cele grede vzkaljene solate polžem,« je nazorna strokovnjakinja ter ponudi nekaj konkretnih primerov.
Seme prvih cvetov je kvalitetnejše in dalj časa kaljivo.
 
Fizol, cvet in plod

Pridelava zdravega in kakovostnega semena potrebuje tudi poznavanje rastline: kaj se z njo dogaja, ko cveti in seme zori.

»V prvih cvetovih in prvih semenih je največ energije in tako seme tudi ostane kaljivo več let. Vem, da je prvi stročji fižol najslajši, a v njem še ni jajčec fižolarja, seme je zdravo in polno energije. Če za seme pustimo tiste zadnje, skoraj zimske stroke, ki jih nismo uspeli pravočasno pospraviti, bo z vznikom, a tudi z zdravjem rastlin naslednje leto lahko veliko težav. Pa še skoraj zanesljivo si z zadnjim semenom v skladišče prinesemo tudi jajčeca fižolarja, fižolovega hrošča,« teče opis pravilnega oz. napačnega ravnanje pri pridelavi semena fižola ter izpostavi še korenčkov prvi cvet, ki je vedno največji. »Največje in s tem najbolj kvalitetno je tudi seme prvih cvetov, zato vedno pazite, da zaradi čakanja na dozorelost zadnjega semena ne izgubite prvega. To je pogosto pri motovilcu, solati, endiviji, radiču in še kje,« poudari.
 
Za seme vedno pustimo najboljše in najlepše rastline.
 
»Za seme vedno in brez izjeme pustimo najboljše, najlepše rastline, a že ta prva naloga je včasih dokaj težka. Najpogosteje ljudje pri pridelovanju solate pustijo na vrtu za seme tiste, ki jih niso uspeli pojesti in prehitro zacvetijo, a tega ne smemo početi. Ste že slišali izraz pozitivna odbira? Samo najboljši biki so lahko donatorji semenčic za oploditev krav. Enako velja pri rastlinah. Če boste iz leta v leto samo pustili cveteti in semeniti rastline po naključju, česar niste uspeli pobrati, boste slej kot prej ugotovili, da vaša glavnata solata ne dela več tako lepih, zaprtih glav; da motovilec izredno hitro zacveti spomladi, a ko doživi dva dneva sonca, ga že ni več. In podobno se bo dogajalo pri vseh rastlinah, ki jih boste semenili. Če pa boste za seme vedno pustili tiste glave solate, ki so bile najlepše, največje, ki so najkasneje zacvetele, potem bo vaša solata vedno boljša, bolj zdrava in bo imela vedno višji pridelek. Taka pozitivna odbira, torej razmnoževanje vedno najlepših in seveda najbolj tipičnih, tudi izenačenih rastlin, je prvi pogoj za kvalitetno pridelavo lastnega semena,« še svetuje in doda, da je pomembno tudi, da semenice sadimo na najboljša mesta, na najbolj zračna in osvetljene njive ali gredice, kjer bodo imele dobre pogoje za življenje.
 
Semena nikoli ne hranimo v kuhinji in ne sušimo na soncu.
 
»Če je rastlina v času razvoja semena v dobri kondiciji, lahko pričakujemo tudi dobro in dolgotrajno kaljivost semena,« spodbudi k primerni vzgoji rastlin in svetuje, naj semen ne hranimo v kuhinji, kjer je vedno prisotna, zaradi priprave jedi, visoka zračna vlaga. »Če boste seme hranili v navadnih vrečicah v kuhinji, bo seme ves čas po malem črpalo vlago, a kaliti ne bo začelo, čeprav se lahko zgodi tudi to, bo pa pospešeno porabljalo hrano v njem – in namesto, da bi seme kalilo pet ali celo šest let, ker če je dobro pridelano, lahko tako dolgo kali, se lahko zgodi, da bo kalilo samo dve ali tri leta. S semenom je treba ravnati, kot da je živo bitje,« poudari ter doda, da očiščena semena (brez mehanskih primesi, slame, plevc, razen izjem) ne smemo puščati ali sušiti na soncu; shranjujemo jih v originalno zaprtih vrečicah, domače seme pa v papirnati embalaži ali blagu ali dobro zaprti stekleni embalaži v suhem in temnem prostoru z enakomerno temperaturo.

Samo eno leto ohrani dobro kaljivost seme pastinaka, večine začimb in dišavnic, seme črnega korena in seme mnogih cvetlic. Do dve leti lahko hranimo seme čebule in pora, peteršilja in korenčka. Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdalje lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice, redkve in rdeče pese.

OSNOVNA PRAVILA PRI PRIDELAVI AVTOHTONIH SORT SEMEN

Osnovna pravila pri pridelavi avtohtonih sort semen so: izolacija, dovolj velike razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja, pozitivna in negativna odbira, dovolj veliko število rastlin za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu, skrb za posevek in oporo, pravočasno spravilo, sušenje in čiščenje semena ter shranjevanje semen.

NASVET: pri pridelavi lastnih sort semen, če jih imate, nikoli ne porabite vsega semena, vedno ga nekaj prihranite, če bi se karkoli zgodilo v novem pridelovalnem letu, da ne boste ob seme, ker bi bila to velika škoda. Na papirno vrečko, v kateri imate shranjena semena, napišite letnico in jo shranite na primernem mestu.

MORDA NISTE VEDELI: v Sloveniji imamo zelo dobro gensko banko, ki hrani domača semena in če ima kdo kakšno posebno semensko sorto, za katero želi, da bi se ohranila za potomce, naj pošlje nekaj semena v to gensko banko, ki je v prostorih Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Semenu naj doda podatke: katere sorte je, od kod je, koliko let je pri hiši, mogoče še osnovne lastnosti in tako se bo želeno domače seme ohranilo.
 
Avtohtonega semena ni, obstaja samo avtohtona sorta semen oz. seme avtohtonih sort, ker govorimo o semenu rastline.
 
»Pridelava semena je zame najtežja agronomska naloga. Zahteva veliko znanja, potrpežljivosti in natančnosti, a rezultati so nekoliko nižji stroški pridelave in zadovoljstvo, ko vidiš, da imaš iz leta v leto boljši, kvalitetnejši in najpogosteje tudi višji pridelek. A le, če upoštevaš pravila, ki nam jih je zapovedala narava,« zaključuje Miša Pušenjak, ki je na temo semen napisala tudi priročnik z naslovom Semenarstvo. Knjigo si je mogoče izposoditi v Knjižnici Sevnica, ki je 23. februarja ob otvoritvi novega projekta Knjižnica semen organizirala spletno predavanje z naslovom Od rastline do semena: o kakovostni vzgoji sadik in semen. Posnetek si je mogoče ogledati na Youtube kanalu Knjižnice Sevnica in FB strani Vrtovi Posavja regionalnega časopisa Posavski obzornik.

Smilja Radi
 

 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

24.05.2019 | Sporočilo

60 let Ljudske univerze Krško

22.07.2020 | Oglas

Otroške sobe

17.06.2019 | Redakcija

Replika kapele Božjega groba