Vzgoja kakovostnega semena

Ljubiteljice in ljubitelji lastne pridelave domače zelenjave, kmalu se bo začelo delo na vrtu in po urejenih gredicah bomo posejali semena ter posadili prve sadike vrtnin. Ali ste razmišljali, da bi semena in sadike vzgojili sami – tako kot so to počeli naši predniki? Nekaj nasvetov, kako pridelati seme, da bo res kakovostno, dobro kaljivo in pridelek zadovoljiv, nam v rubriki VRTOVI POSAVJA razkriva Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agronomije, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ter avtorica vrtnarskih priročnikov.

»Zdravo pridelovanje rastlin se prične z zdravim in kakovostnim semenom. Treba se je zavedati, da v pridelavi semena veljajo prav enake dedne zakonitosti kakor pri razmnoževanju živali, zato je nujno, da dobro poznamo rastline, pravila dedovanja in pridelavo semen. Z vztrajnostjo in natančnostjo bodo sorte iz leta v leto boljše, ekološki način pridelave zelenjave pa lažji,« pove v spletnem predavanju Miša Pušenjak, ki je del svojega znanja in izkušenj pridobivala tudi na začetku svoje službene poti v Semenarni Ljubljana ter nato še v Selekcijsko poskusnem centru Ptuj v klasični pridelavi semen.

ZAKAJ PRIDELOVATI LASTNO SEME?

»V zadnjih letih je vedno več govora o samooskrbi, saj je vsaj prvi val korona virusa pokazal na številne šibke točke. Tudi o samooskrbi s semenom se vedno več govori,« spomni na pomembno vlogo lastne pridelave hrane, čeprav so naravni pogoji vse bolj zahtevni in je vedno več ljudi odvisnih od ponudba hrane, ki je vezana predvsem na konvencionalno pridelavo z zelo vprašljivo kakovostjo, zato je dobro imeti svoj kos zemlje za gojenje domačih in zdravih rastlin.
 
»V preteklosti so znanje o pridelovanju semen hčerke dobile od svojih mater, potem se je na policah trgovin pojavilo seme, ki je bilo, roko na srce, sprva zelo kvalitetno. Tudi sortni izbor in sama kvaliteta sorte sta bila pogosto boljša kakor domače seme, a ker je počasi pričelo primanjkovati časa tudi na kmetijah, je bilo lažje iti po seme v trgovine. Danes je postala kvaliteta tega semena v trgovinah vedno bolj vprašljiva, prav tako pa smo ugotovili, da so naše stare, domače sorte okusnejše od tujih in spet bi želeli pridelovati seme doma, a žal se je znanje med potjo nekje izgubilo,« opiše dogajanje v družbi, ki skuša oživiti znanje prednikov.

SEME IN KALJIVOST SEMENA

»Ljudje zelo pogosto seme jemljejo kot neko mrtvo stvar in dokler ne vzkali, delamo z njim podobno, kot bi delali s peskom ali z žagovino. Seme je živa stvar, seme ves čas diha ...« poudari predavateljica ter predstavi sestavo semena. »Vsako seme ima lupinico. Ta varuje kalček, ki je zarodek nove rastline. Ta ima skoraj vedno že rastni vršiček, iz katerega zraste nadzemni del rastline, steblo in zasnova korenine,« je nazoren opis semena, ki ima med lupinico in kalčkom rezervno hrano za rast nove rastlinice. Le-te je toliko, kolikor jo je potrebne za razvoj prvih pravih listov, postavljenih v vodoravni položaj – šele ti so namreč sposobni začeti s pomočjo snovi iz zemlje in fotosinteze pridelovati hrano za rastlino in njen razvoj. »Rastlinam so hranila primerno dostopna le, če so tla živa, če je v zemlji veliko različnih bitij, od velikih deževnikov, različnih žuželk do številnih mikroorganizmov,« še doda in nadaljuje, da če rastlina kali počasi, je lahko eden izmed razlogov seme, ki ni bilo v redu pridelano, zato zaloge hrane v semenu zmanjka prej, kot jo je rastlina sposobna pridelati sama – in rastlina propade. »Pa je kalila, čeprav mi pogosto to vidimo, kakor da seme ni kalilo, ali pa pripišemo izginotje cele grede vzkaljene solate polžem,« je nazorna strokovnjakinja ter ponudi nekaj konkretnih primerov.