Časopis za pokrajino Posavje
31.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zasnova, zasaditev in oskrba obhišnega vrta - II. del

Objavljeno: Petek, 02.04.2021    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Vrtovi Posavja, Racman, Sevnica (2)

Ko izbiramo okrasne rastline, izberemo in sadimo tiste vrste, ki so preizkušene in so prilagojene našim podnebnim razmeram.

Danes bomo razmišljali, kako pravilno posadimo okrasne rastline, da nas bodo še dolgo razveseljevale, in na kaj moramo biti pri tem pozorni.

Prostor v vrtu

Ko se odločamo za nakup in sajenje posameznih okrasnih rastlin, je dobrodošlo vedenje o izvoru rastline, kje je doma, in s tem povezano vedenje o posameznih talnih in klimatskih zahtevah posamezne rastline. Rododendroni so doma v hribih, kjer zelo pogosto dežuje, zato so tla odcedna in vedno nekoliko vlažna. To pomeni, da moramo v naših podnebnih razmerah rododendrone posaditi v nekoliko senčen prostor, medtem ko azaleje, ki so listopadne, prenesejo več sonca, vendar ne močne dnevne pripeke. Velja pravila, da večje liste, kot jih ima rastlina, več sence potrebuje. Iščemo mesta, kjer ni prepiha, izogibamo se vogalom hiš, zato jih sadimo v zavetju hiš in pod na redko posajenimi drevesi, ki imajo globoke korenine – hrast, ginko, negnoj, bor, jelka. Rastline, kot so smreka, breza, ki imajo plitke korenine, vresovkam odžirajo hrano, saj imajo korenine razpredene v istem nivoju kot vresovke. V primeru zadovoljitve estetskih načel v bližino teh lahko sadimo, če naredimo v zemlji ovire za korenine.

Izbor sort in sadik

Sadimo sorte in tiste vrste, ki so preizkušene in so prilagojene našim podnebnim razmeram. V Sloveniji vzgojene sorte in vrste so zdrave, trdne in raščave. Za manj odporne sorte je potrebno več znanja in truda, da dosežemo želen učinek. Pomembno je tudi to, da ne sadimo preveč majhnih rastlin – ni priporočljivo saditi sadike, ki so manjše od 30 cm, pritlikave sorte pa 15 cm. Večja sadika je temu primerno tudi dražja, vendar se investicija kasneje z uspešno rastjo rastline ekonomsko opraviči.

Priprava tal in sajenje

Sadimo gosto, tako da je med rastlinami tako velika razdalja, kot so same sadike visoke. Rastline zahtevajo grobo humozna in kisla tla, ki pa so pri nas redka (na takem rastišču rastejo rastline, kot je mah, kisle trave, saši, resje, borovnice, orlova praprot … predvsem takšna tla niso običajna na predelih, kjer je predvideno zazidalno območje).

Na delu vrta, ki je primerna lega za te rastline, izkopljemo jamo, veliko največ 20–40 cm, in če je potrebno, izvedemo drenažo, na dno damo nekaj dračja oz. vej. Zemljo, ki smo jo izkopali, premešamo z enako količine bele kisle šote (ph je 3,5 do 4,5) ali igličevko, ki smo jo nabrali v gozdu ali uporabimo preperelo skorjo iglavcev ali listavko. Z dobro premešano mešanico napolnimo sadilno jamo tako, da sega mešanica prsti in kislega substrata do 15 cm nad nivojem sadilne jame. V času priprave sadilne jame oz. sadilnega mesta rastline pustimo namakati v postani vodi oz. deževnici. Sadimo tako globoko, kot je rastlina bila posajena v drevesnici. Pred dokončnim zasipanjem sadilno jamo še temeljito zalijemo, še posebej, če smo uporabili šoto. Po sajenju površino tal prekrijemo s tanko plastjo šote, listavke, igličevke ali zdrobljene skorje iglavcev.

Ko sadimo drevo, smo pozorni na naslednje ukrepe, ki bistveno vplivajo na njegovo rast in razvoj:
• pravilno sajenje balirane rastline in sadike z golimi koreninami
• pravo mero pri izboljšavi tal – zmernost pri dodajanju hranil
• pravilno zasipanje sadilne jame in zalivanje
• obrezovanje ob sajenju
• postavitev opore
• zaščita dreves pred prevračanjem, naleti vozil, vandalizmom
• zaščita rastlin pred mrazom, izsušitvijo, pleveli, voluharjem in ostalimi glodalci.

Kako pravilno posadimo okrasne rastline? Kako izkopljemo sadilno jamo za drevnine in kako velika mora biti?

Ko se odločimo za saditev, moramo vedeti, zakaj želimo saditi drevesa na točno določenem mestu! Ni potrebno kopati prevelikih jam, kajti čez 2 do 3 leta je zemlja enako zbita kot prej. Pomembno je, da drevo ni ne globlje ne plitvejše posajeno, kot je bilo v drevesnici. Izjema so npr. topoli, vrbe, ki jih lahko sadimo nekoliko globlje, kot so bili posajeni v drevesnici. Vrtnice posadimo dovolj globoko, da je cepljeno mesto pod zemljo, pri drugi cepljeni drevnini pa mora biti cepljeno mesto nekaj cm nad zemljo. Pri tem velja upoštevati pravilo, ki pravi, da naj bo širina sadilne jame 1,5-kratni premer koreninske grude oz. bale, globina pa enaka, kot je višina koreninske grude oz. kot je bilo posajeno v drevesnici. Pri manjših sadikah naj bo širina sadilne jame večja od širine bale oz. lončka vsaj 15–30 cm, da lahko sadiko zasujemo. Pri sadikah brez koreninske bale, torej z golimi koreninami, pa je pomembno, da je sadilna jama dovolj globoka in široka, da lahko korenine enakomerno razporedimo, ne da bi jih zvijali. Sadilna jama naj ima obliko narobe obrnjenega trapeza. Ko drevo posadimo, je še pomembno, da oblikujemo zalivalno skledo, ki ima obseg kot kap krošnje drevesa. Če smo v dvomih glede zastajanja vode, opravimo preizkus odcednosti zemljišča: izkopljimo do 60 cm globoko jamo in jo napolnimo z vodo; če se v pol ure izprazni, je odcednost dobra, v nasprotnem primeru napravimo drenažo ali pa rastline posadimo na nasip oz. izberemo rastlinske vrste, ki prenesejo zastajanje vode.

Vresovke rastejo na posebnih rastiščih, kako ga pripravimo?

Vresovke – rododendroni, azaleje, pieris, kalmia, erica in calluna (spomladanska in jesenska resa) rastejo na posebnih rastiščih, ki zahteva kislo zemljo. Na podobnem rastišču še dobro uspevajo: ameriški dren cvetnik (Cornus florida), nepozebnik (Hammemellis sp.), Hortenzija (Hydrangea sp.), Kresničevje (Astilbe sp.), nekatere vedno zelene trave, lilije, japonske vetrnice ipd.

Štefanija Kos Zidar,
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
« Nazaj na seznam