Časopis za pokrajino Posavje
5.12.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zdravo in okusno – pridelano na domačem vrtu

Objavljeno: Četrtek, 31.03.2022    Rubrika: Vrtovi Posavja Redakcija
Jan Bizjak, predavanje  (35)

Valvasorjeva knjižnica Krško je organizirala v Dvorani v parku zanimivo predavanje vrtnarja in sadjarja Jana Bizjaka ...

Drage bralke, cenjeni bralci, za vas smo v tokratni rubriki VRTOVI POSAVJA izbrali nekaj vrtnarskih nasvetov navdušenega vrtnarja in sadjarja Jana Bizjaka, doktorja agronomije iz Lesc pri Bledu. Njegovi nasveti vam bodo morda v pomoč pri obdelovanju vrtov in pobiranju zdravih sadov.


Jan Bizjak, predavanje  (37)

… ki se ukvarja tudi s pomladitvijo travniških sadovnjakov.

»Sonaraven sadno-zelenjavni vrt je šola v naravi, kjer se učimo celo življenje. Predstavlja najbolj svež in najbližji supermarket, ki nam ga podarja narava – in eno najboljših sprostitev, ki jo lahko namenimo našemu zdravju,« poudarja Jan Bizjak, ki so mu pred izbiro poklica zaradi dobrih ocen v šoli rekli, da ga je škoda za vrtnarja, a mladega doktorja agronomije njegov poklic osrečuje – uživa v kopanju lukenj, pletju, rezanju drevja in pobiranju plodovk, zadnjih nekaj let pa izvaja tudi predavanja na temo sonaravnega ekološkega pridelovanja sadja in vrtnin. Na opazke: ’Vidiš, zdaj pa imaš, kaj pa nisi hodil v šolo, zdaj pa moraš delati …’ se ne ozira, saj mu je odraščanje na kmetiji, kjer je imel pri desetih letih že lasten zelenjavni vrt, odprlo vrata v svet, ki ga obožuje in osrečuje. Na besede, ki podcenjujejo njegovo delo, ko ga naključni obiskovalec vidi pri, na primer kopanju luknje za sadno drevo, običajno odgovori s širokim nasmehom in pojasnilom, da ima doktorat – in mirno nadaljuje z delom na zemlji, saj je prepričan, da je bolj kot izobrazba pomemben odnos do dela, ki ga nekdo opravlja. »Vse, kar počnem, al’ kopljem luknje al’ plevem, počnem z veseljem in želim biti zgled tako sodelavcem kot študentom in dijakom,« pripoveduje in dodaja, da rad raziskuje ter preizkuša nove stvari –tako v učnem sadovnjaku z različnimi sadnimi sortami kot v lastnem vrtu in na javnih zelenih površinah, saj skrbi tudi za hortikulturno urejenost Bleda.

SONARAVNA PRIDELAVA VRTNIN IN SADJA

jst na beličniku

Sadni vrt nam daje dober pridelek, če zanj skrbimo in ga primerno negujemo (Jan Bizjak, osebni arhiv).

Mladi gorenjski vrtnar zagovarja sonaravno pridelavo hrane, kar pomeni, da z naravo sodeluje. »Delujem po principu naravne selekcije, v naravi se vedno obdrži tisto, kar je za določeno območje najboljše, najprimernejše, najbolj prilagojeno. Ljudje v svojih vrtovih delajo veliko napak, ker dajejo rastline na določena mesta, na katerih ne morejo uspešno rasti. Do zemlje se obnašamo preveč mačehovsko in z nepremišljenim ravnanjem lahko v nekaj urah spremenimo zdrav kos zemlje v beton, na katerem ne bo nikoli več rasla zelenjava ali sadje ...« še opozori ter odsvetuje preveliko uporabo različnih fitofarmacevtskih sredstev – pripravkov, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in plevelom; sam za krepitev in dobro rast rastlin uporablja samo naravne pripravke. Ob tem še izpostavi, da je imela v preteklosti vsaka hiša v svoji bližini zelenjavni in sadni vrt, danes imamo moderne stavbe z zelenicami, na katerih raste okrasno grmičevje in drevesa. »Pozabljamo, da je tudi visokodebelna jablana čudovito okrasno drevo v času cvetenja, v poletnem času nudi s svojo široko listnato krošnjo senco, jeseni daje sočne sadeže,« ponazori s konkretnim primerom.

SADNI VRT

Jan Bizjak

Lesene vrtne ograje lahko ozelenimo z robidami, ki nudijo sladek sadež (Jan Bizjak, osebni arhiv).

Sadni vrt je vedno dolgoročen projekt in rast dreves je odvisna od ustrezne zemlje ter primerne lege. Podlaga za dobro rast je koreninski sistem, ki v 70 % določa bujnost drevesa (30 % jo določa sorta). Pri zasaditvi je zelo pomembna sadilna razdalja, kajti vsaka rastlina potrebuje svoj življenjski prostor, zato je bolje »kakšen meter več kot pa manj«. Pomembna je tudi odpornost sadnih dreves, kajti manj odporne sorte ne bodo dajale želenih sadov ali pa ga bodo v zelo majhnih količinah.

»Sadni vrt naj bo zasnovan čim bolj pestro. V njem naj bodo zasajene čim bolj različne sadne sorte, tudi jagodičevje, da bomo imeli v vsakem letnem času nekaj na voljo, iz viškov pa lahko naredimo marmelado ali kompote za zimski čas,« svetuje ter odsvetuje uporabo motorne žage pri obžagovanju dreves, ker se rane na odžaganem delu zelo težko zacelijo. Namesto obžagovanja priporoča redčenje vej, s čimer dosežemo boljšo osvetljenost in zračnost med vejami, bolje obarvane plodove in manj bolezni. Pri jablani, če želimo, da bo obrodila vsako leto, svetuje tudi redčenje plodov (s tem se nekoliko zmanjša pridelek, a dvigne se kakovost in prepreči upad cvetenja naslednje leto).

NASVETI ZA USPEŠNO VRTNARJENJE

Jan Bizjak, predavanje  (19)

Pri zasaditvi v zelenjavnem vrtu vrtnar priporoča zasaditve po načelu 'dobrih sosedov'.

»Zasaditev rastlin je treba vedno prilagoditi terenu, ki ga imamo. Obratno ne gre – če bomo prilagajali teren rastlinam, te ne bodo uspevale in ne bodo zdrave. Poleg tega moramo razmisliti, koliko časa nameravamo posvetiti delu na vrtu, ali je to ura ali več ur na teden. Delo v vrtu mora predstavljati veselje, razbremenitev in nenazadnje tudi sprostitev – naj ne predstavlja dodatne obremenitve, kaj vse moramo na njem narediti,« svetuje poznavalec in ljubitelj rastlin, ki dodaja, naj k delu v vrtu povabimo tudi otroke.

»Zelo pomembna je tudi prst, a bolj kot njena tekstura je pomembna živost prsti – koliko je v njej življenja – in zato je pomembno, da puščamo v prsti določeno hrano. Ljudje običajno vse odstranimo z vrta že jeseni: zemljo preštihamo, naredimo praho in mikroorganizmi ter druge živali, ki živijo v zemlji, čez zimo nimajo hrane. Odpadlo listje, na primer, ki ostane na gredi, je hrana za deževnike, ki rastlinam zagotavljajo večino zanje potrebnih hranil, izboljšujejo zadrževanje vode v tleh, uravnavajo kislost in bazičnost tal, sodelujejo pri procesih nastajanja humusa … Če so vsi rastlinski deli odstranjeni, moramo zemlji dodajati kompost, hlevski gnoj ali katero koli drugo organsko maso, ker bo sicer prst življenjsko revna in ne bo mogla dovajati dovolj hranil za rast rastlin. Zavedeti se moramo, da je tudi rastlina živo bitje,« poudari ter poda nekaj koristnih nasvetov pri vzgoji zelenjave. Omeni navadno rukolo kot rastlino kratkega dne: uspeva zgodaj spomladi ali jeseni in takrat je tudi zdrava. Če navadno rukolo gojimo sredi poletja, jo napadejo bolhači, ki v listih delajo luknjice, in tudi v cvet gre precej hitro. Tistim, ki želijo uživati rukolo tudi poleti, svetuje, da spomladi posejejo divjo rukolo, ki je manj občutljiva, bolj odporna. Pri kapusnicah je pomembno kolobarjenje, priporoča pa tudi lastno vzgojo semen zaradi manjših težav s škodljivci in boleznimi. Pri zasaditvi v zelenjavnem vrtu priporoča zasaditve po načelu »dobrih sosedov« (npr. čebula in korenček dobro uspevata drug ob drugem).

SADNO-ZELENJAVNO PRIJATELJSTVO

»Ljudje se vedno bolj navdušujemo nad pridelavo domačega sadja in zelenjave, ki ju na svojih vrtovih pridelujemo ločeno, a mogoče je tudi drugače,« pravi Jan Bizjak in ponudi nekaj možnosti. Kot primer predstavi sožitje jagod, ki zelo lepo uspejo v družbi s česnom in čebulo ter s porom in drobnjakom (čebulnice rastejo pod zemljo in s svojo listno maso ne ovirajo jagod pri rasti; ko populimo česen in čebulo, razrahljamo tla, kar blagodejno vpliva na jagode). Ob jagodah je primerna tudi zasaditev sivke, vendar na primerni razdalji – jagode ne smejo biti v senci sivke. »Zanimiva je, zaradi zdravstvenih učinkov, kombinacija aronije in jagodne mete. Slednja zelo lepo diši in privablja čebele,« še svetuje in doda, da je dobra zasaditev z jagodami ob robovih visokih gred, kjer jim dela družbo še drobnjak. »Jagode moramo na dve do tri leta presaditi, kajti jagoda ni sadna rastlina, ampak je vrtnina in za uspešno pridelavo potrebuje kolobarjenje,« opozori, »jagode lahko presadimo spomladi, pozno poleti in jeseni.«

Možnosti, kako na majhnem vrtu združimo več različnih rastlin ter imamo dober pridelek, če upoštevamo še nasvete glede dobrih sosedov, je še veliko. Predavatelj, ki smo mu 22. marca v Dvorani v parku v Krškem z zanimanjem prisluhnili, pojasni: »Sam pri sadno-zelenjavni zasaditvi združujem rastline, ki rastejo pod zemljo s tistimi, ki malo pokrijejo tla, in s tistimi, ki rastejo nad zemljo. Tudi v naravi je tako – imamo visoka drevesa, nižje grmovnice in podrast.«

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 31. marca 2022.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte