Zelenjavni, zeliščni in sadni vrt ob žuborečem bistrem potočku

Poletje se je poslovilo in prišel je jesenski čas pobiranja pridelkov z vrtov za ozimnico, kajti obdelana rodovitna zemlja znova in znova obdari z raznovrstnimi darovi tako v sadnem kot zelenjavnem in zeliščnem vrtu, če znamo živeti v sožitju z naravo. »Ljudje smo del narave, izhajamo iz nje. Če želimo biti zdravi in zadovoljni, moramo poiskati ravnovesje med naravo in našim načinom življenja. Kljub vsem izumom in sodobni tehnologiji je človek vedno bolj nezadovoljen, kajti z odmikom od narave ustvarjamo praznino v sebi,« razmišlja Andrej Brečko, ki se je pred leti podal na pot življenja v naravi in z naravo. V jesenskem času z velikim veseljem skupaj z družinskimi člani pobira na domačem vrtu in v rastlinjaku sočne pridelke – raznovrstno zelenjavo, jagodičevje, zelišča in sadje.

Andrej Brečko, ki je odraščal na kmetiji v Rečici pri Laškem, si je vedno želel imeti lastno posestvo ob potoku in gozdu nekje na samem. Želja se mu je uresničila pred slabim desetletjem, ko se je odločil za nakup zemljišča na ravnici ob potočku v Mihovici pri Šentjerneju. Kmalu je začel z gradnjo hiše iz naravnih materialov in z zasaditvijo dreves okoli hektar velikega posestva, tako da je danes meja iz različnih drevesnih vrst že lepo visoka, vhod do posestva pa poteka preko lesenega mostička čez bistri potoček.

»V svoji mladosti sem bil upornik in doživel sem trenutek, ko je moje življenje viselo na nitki. Takrat sem se odločil za pot v tujino. Nekaj let sem bival na Novi Zelandiji, kjer sem delal na posestvu in se učil, kako biti povezan z naravo. Obiskoval sem tudi akademijo, se učil kitajske filozofije in diplomiral iz življenjskega svetovanja. Z Nove Zelandije sem odšel na Kitajsko, nato na Florido in kasneje v Anglijo. V Londonu sem delal v nekem sprostitvenem centru in imel dober življenjski standard, a začel sem razmišljati o vrnitvi v Slovenijo. Prijatelj, ki sem ga spoznal v angleški prestolnici, mi je predlagal nakup zemlje v vasi na Dolenjskem, kjer je bival on. Danes živim tukaj s svojo družino in ustvarjam predvsem iz odpadnega materiala, materiala, ki ga ljudje odvržejo, ker ne vedo, kako bi ga uporabili. Ni vse za odpad, kar je že bilo uporabljeno. Ko se stvari očistijo, pobrusijo, dobijo nov videz, a če jih predelamo, dobijo novo uporabnost in svežino. Na primer, iz starega parketa sem naredil mizo za šivalni stroj, omarico za čevlje in kotno stojalo,« obudi del spominov in nato z veseljem pokaže nastajanje rastlinjaka ob hiši, ki jo je skupaj s partnerko Janjo zgradil iz lesa, slame, ilovice in peska. Ogrodje hiše je leseno (kot za kozolec), stene so narejene iz 500 kosov stisnjenih bal slame. Zunanje stene imajo apnenčast omet, notranje ilovnatega, debele so od 50 do 60 centimetrov, na strehi je glinena opeka. »Izolacija je res dobra, pozimi je v prostorih prijetno toplo, poleti pa se, čeprav stoji hiša na soncu, ne segrejejo preveč. Stene dihajo,« pojasnjuje Andrej.

ZELENJAVNI, ZELIŠČNI IN SADNI VRT

Andrej in Janja, ki je biologinja z magisterijem iz ekologije, vsak dan izkoristita za delo na zemlji. Pri delu v vrtu jima pomagata sinova, 4-letni Svetin in 2-letni Bor. »Narava je njuna učilnica in spodbujava ju k skupnemu delu na zemlji, zato ima starejši sin že lasten majhen vrtiček,« predstavita še del družinskega življenja ob ogledu vrta na prostem, v katerem raste mnogo vrst zelenjadnic in zelišč, otroka pa se v tem času sladkata z dozorelimi robidami, ki rastejo ob potočku, za večerni poobedek pa bosta imela na domačem vrtu zraslo lubenico.

»Vsega imamo po malem in za našo družino je vsega dovolj,« pravita gostitelja, ki sta v bližini vrta na prostem postavila še rastlinjak. V njem gojita predvsem paradižnik, papriko, čili, kumarice, korenje in solato. »Med vrtninami je zastirka, da zadržuje vlago in tudi plevela je zaradi tega manj,« pripoveduje Janja, ki vsako leto pripravi ozimnico za zimo. »Iz jagod, fig in breskev naredim marmelado, zelišča posušim in iz njih potem pripravljam čaje različnih okusov, iz aronije delam sok, iz cvetov ognjiča izdelujem mazilo …« nadaljuje in se nato v rastlinjaku loti obiranja zrele paprike in čilija, medtem ko je sezona kumaric, ki so v rastlinjaku prav tako lepo uspevale, že mimo. Njuno posestvo je radodarno tudi s sadjem – lepo uspevajo različne sadne vrste: figa, kaki, breskev, jablana, hruška, sliva, češnja, sliva, ringlo itd. »V rastlinjaku, ki je v gradnji po posebnem sistemu, bova gojila različne vrste citrosov in oljke,« predstavita še del načrtov in nadaljujeta, da nameravata na prostranem travniku v bližini hiše urediti gozdni vrt. »V kamniti spirali, narejeni iz kamnov in lesa zelo stare hiše, ki so jo porušili, nastaja vrt za zelenjavo, zelišča in jagodičevje, okoli njega bodo rasle različne vrste dreves,« teče opis nastajajočega vrta, ki je tudi energetska točka.

»Življenje prinaša izzive in nenehno učenje nas vodi, usmerja nazaj k naravi,« poudarita Andrej in Janja, ki se posvečata vrtnarjenju brez škropiv, brez kemikalij. V bližini hiše sta zgradila tudi lastno rastlinsko čistilno napravo, kjer se prečiščena voda vrača nazaj v naravo. Sta tudi ustvarjalca samooskrbnega projekta Nova Zemlja, saj pridobljene izkušnje in znanje rada delita z ljudmi. »Samooskrbni in sonaravni način življenja je človeku in naravi prijazen in pomeni manj onesnaževanja in več zdravja, hkrati pa omogoča stalen dostop do hrane. Če smo samooskrbni, ni strahu, da bi ostali lačni,« zaključita prijazna gostitelja.

Smilja Radi