Zeliščarica, ki neguje zapuščino patra Ašiča in trapistov

V tokratni rubriki VRTOVI POSAVJA vam predstavljamo mlado in marljivo zeliščarico iz Brestanice, ki z vsem spoštovanjem ohranja ter predaja naprej dragoceno znanje patra Simona Ašiča in menihov trapistov, opira pa se tudi na znanje in dognanja zeliščarja Jožeta Majesa. Predstavljamo vam Natašo Požeg Dular iz Brestanice, natančneje iz Dolenjega Leskovca, le streljaj od znamenitega gradu Rajhenburg. Prijetno branje!

Mlada zeliščarica nas je prisrčno sprejela na svojem domu, na svojem zelenem posestvu, kjer ima zeliščni vrti, njivo in brunarico, na topel jesenski dan. Nataša Požeg Dular se ukvarja »s tradicionalnim slovenskim zeliščarstvom« in podpira »vse, kar je slovensko in predvsem lokalno«, pri čemer se venomer opira na svoji 'Bibliji', kot ju sama posrečeno imenuje, in sicer na delo patra Simona Ašiča, zeliščarja Jožeta Majesa ter zeliščarsko zapuščino rajhenburških menihov trapistov. Z zeliščarstvom se ukvarja že pet let; sprva je brezplačno delila svoje izdelke ljudem, nato se je z zeliščarstvom pričela ukvarjati poklicno. »Zdaj je to postalo moja 24-urna služba, poklic,« zadovoljno pove ob srkanju omamno dišečega zeliščnega čaja iz šipka, ranjaka, ameriškega slamnika, melise, poprove mete, bezga in lipe. Vse sestavine za čaj je sama nabrala in posušila v t. i. sušilnici, ki jo je pokazala po ogledu zeliščnega vrta.

ZELIŠČNI VRT – GARTELJC

Prijazna gostiteljica svoj lično urejen zeliščni vrt ljubkovalno imenuje »garteljc«. Po njenih besedah gre za »študijski primer vrta«, ki se v tem letnem času že pripravlja na zimski počitek in na katerem uspeva marsikaj, med drugim tudi šipek, za katerega je razložila, da »privablja dobre ljudi, vile«. Ob tem še še doda: »Na tem vrtu uspeva tudi žajbelj, za katerega je dobro, da je pri vsaki slovenski hiši, saj odganja čarovnice.« Natašin zeliščni vrt premore tudi poprovo in jabolčno meto pa artičoko, timijan in materino dušico. Poleg že naštetega na vrtu uspeva tudi stevia, ki se uporablja kot sladilo, ravno tako na tem vrtu raste tudi listni česen pa slezenovec s prečudovitimi vijoličnimi cvetovi, ki se uporablja za mazilo proti atopičnemu dermatitisu, pa lučnik oziroma papeževa sveča. Lepo uspevata še ginko biloba in jerebika – slednjo je mlada zeliščarica dobila v dar od zeliščarja Jožeta Majesa, ki je tudi že obiskal njeno posest. Vsa zelišča so označena z imeni, da se obiskovalec laže znajde v tem prečudovitem 'garteljcu'.

Zeliščarica z veseljem razkaže še njivo, na kateri se razprostira na 6 x 100 metrov veliki površini mnogo raznovrstnih zelišč: sivka, žajbelj, citronka, meta, melisa, ameriški slamnik, smilj, ognjič, sladki pelin, timijan, ob robu njive pa raste tudi aronija. Še posebej ponosna je na nasad kakijev ter na visoke grede s t. i. zelenim gnojilom, na katerih trenutno raste ajda, iz katere pripravlja čaj v kombinaciji s šipkom (ta čaj se uporablja za lajšanje težav z ožiljem). »Na svojem posestvu organiziram tudi delavnice, krožke o nabiranju, sušenju in obdelavi zelišč,« pojasni med ogledom ter nato predstavi še sušilnico za zelišča in brunarico.

SUŠILNICA IN BRUNARICA

Sušilnica je poseben prostor »domačega dela«, v njej pa se trenutno suši sladki pelin. »Zelišča se v tem prostoru posušijo v enem dnevu, ker zrak kroži, je prepišno in seveda je tukaj senca,« razloži Nataša Požeg Dular ter nadaljuje, da ko se zelišča posušijo, jih za 48 ur da v skrinjo, nato pa odnese v brunarico. »Brunarica je moja delavnica, kjer delam, predavam in kjer lahko ljudje pridejo do mojih izdelkov,« zadovoljno pove. V tej leseni hišici se police šibijo police od raznoraznih tinktur, maceratov, mazil, olj in čajev. Najde se vse, za različne tegobe, kot so: težave z želodcem, prebavo, kožo, mehurjem in ledvicami itd. Na polici so tudi pripravki za ožilje in za čiščenje telesa. V gornjem delu brunarice ima mlada zeliščarica še lepo urejen kotiček z mizo in nekaj stoli, kjer predaja svoje znanje o zeliščarstvu obiskovalkam in obiskovalcem.

O POSLANSTVU ZELIŠČARICE

Nataša Požeg Dular, ki se ukvarja z izdelavo različnih mazil, čajnih mešanic, olj, soli, tinktur, sirupov ter nudi tudi izobraževanja s področja zeliščarstva, doživlja zeliščarstvo kot »šepet narave«. Vsa njena zelišča so ročno nabrana, naravno sušena in skrbno shranjena za pomoč pri različnih tegobah. O svoji ljubezni do zelišč, njihovem negovanju, nabiranju in sušenju ter predelavi pove: »Če ne delaš s srcem, nima smisla. Ne poznam nedelj, ravno tako tudi ne narava. Vstajam zelo zgodaj in sem do čiste teme med zelišči. Všeč mi je, ker grem lahko bosa v službo.« Izrečene besede, ki privabijo na obraz posebno zadovoljstvo, še dopolni: »Lepo je, ko od ljudi dobiš dobro povratno informacijo, še posebej, če jim prihraniš bolezen, poseg. Zgodbe ljudi me ženejo naprej in mi dajejo potrditev, da delam dobro.«

O prenosu tradicije na prihodnje rodove pa razmišlja takole: »Slovensko zeliščarstvo naj gre naprej; želim si, da gre naprej to, v kar so verjele naše babice, in, seveda, ne smeš vsega gledati skozi denar. Potrebno je biti trajnostno naravnan,« poudari. Pogovor ter sprehod med zelišči zaključi z ljudsko modrostjo: »Zelišča nas najdejo. V bližini doma najdeš vse, kar potrebuješ zase.«

A. K.