Zeliščni čaji za varstvo vrtnin pred različnimi boleznimi in škodljivci
Zelišča za čaje lahko posušimo in shranimo v steklenih kozarcih.
Ali ste vedeli, da lahko iz zelišč naredimo naravne pripravke, ki krepijo rastline na vrtu, da se lahko same branijo pred boleznimi in škodljivci? Čaj za rastline pripravimo tako, kot bi delali čaj zase. Pri pripravi naravnih čajev uporabljamo plastične, steklene ali lesene posode. Strokovnjaki še svetujejo, da vanje vlijemo deževnico, a če je nimamo, uporabimo postano vodo ali, če imamo možnost, vodo iz vodnjaka.Kako pripravimo zeliščni čaj za vrtnine, da bodo zdrave? Nekaj uporabnih nasvetov nam je ponudila članica Društva Ajda Posavje
Cveta Jazbec, ki tudi sama doma pripravlja čaje, da so njene vrtnine lepo rastoče in zdrave.
»
Čaj iz koprive krepi rastline, spodbuja pretok sokov, ureja proces železa.
Čaj iz rmana spodbuja boljšo in stabilno rast, ureja proces kalija v rastlini in fino žveplo. Zelo dober je za uporabo po toči, rastline se hitro regenerirajo.
Kamilica okrepi rastline in jih ščiti pred obolenji.
Pelinov čaj se uporablja proti insektom, bolhaču, kapusovemu belinu itn.
Bezgov čaj je skupaj
z njivsko preslico primeren za zatiranje krompirjeve plesni,« pojasnjuje sogovornica in nadaljuje, da se v boju proti glivičnim boleznim borimo že v zgodnjih spomladanskih mesecih. Običajno je to obdobje pred polno luno – takrat pripravimo čaj iz njivske preslice in poškropimo vse površine pod sadnim drevjem in po vrtu. Njivska preslica deluje proti plesni, rji, škrlupu, pršici, rdečemu pajku, preprečuje pojav glivičnih obolenj, pomaga proti gnilobi itd.
»Spomladi, ko so rastline izpostavljene nihanju temperatur, se pojavijo razni sesajoči škodljivci. V boju pred to nadlogo delamo izvleček iz koprive, pelina, rabarbare, bezgovega listja itd. Škropimo tri dni zaporedoma v večernih urah. Čaja ni treba redčiti,« dodaja in nato še predstavi, kako pripravimo zeliščni čaj iz zelišč, s katerim zaščitimo vrtnine. »Čaj za rastline naredimo tako, kot bi delali čaj zase. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo vsaj 20 minut, še bolje pa je, da jih pustimo v posodi, dokler se ne ohladijo; potem čaj precedimo in z njim poškropimo po listih ali pa tleh,« svetuje in nadaljuje s praktičnimi nasveti.
Regratovi cvetovi so del rastline, ki je cela zdravilna.
Posušene regratove cvetove uporabljamo v poletnem času, ko vrtnine ogroža vročina ali toča. Čaj iz regratovih cvetov pripravimo tako, da polno pest suhih cvetov prelijemo z 1 litrom vrele vode. Pustimo stati nekaj minut, da se izločijo koristne snovi. S čajem iz posušenih regratovih cvetov škropimo po listih rastlin takoj po vročinskem valu ali toči.
- Proti porovi zavrtalki in česnovi muhi uporabimo liste rabarbare, ki jih prelijemo z vročo vodo in jih pustimo, da stojijo 24 ur, nato vodo precedimo in z njo zalijemo rastline.
- Če imamo uši na fižolu ali mravlje, namočimo pelinove liste v vodo od 24 do 48 ur in nato nerazredčeno poškropimo po rastlini.
- Vataste uši, hrošči, gosenice ne marajo pripravka (čaja) iz suhe mlete liste asimine, ki ga lahko hranimo dalj časa, pripravimo pa, da redčimo z vodo v razmerju 1:10.
- Za odganjanje kapusovega belina, gosenic, metuljev … so primerni sveži paradižnikovi listi, ki jih namočimo v vodo vsaj za tri ure in in z njo poškropimo vrtnine.
- Breskovo monilijo odžene čaj iz njivske preslice, ki smo mu dodali dve glavici česna in približno 10 cm hrenove korenine. Vse to kuhamo 30 minut in nato redčimo z vodo v razmerju 1:5. S tako pripravljenim čajem škropimo, ko so brsti napeti; drugič, ko so listi že razviti; tretjič po cvetenju.
- Za paradižnik skrbimo, ko je rastlina še mlada, da se utrdi. Utrjujemo jo s čajem preslice, kopriv in rmana. Preslica prepreči glivično obolenje, kopriva rastlino krepi in poskrbi za pretok sokov, rman poskrbi za rast in stabilnost.
- Odličen proti mahu je čaj iz suhih regratovih cvetov, s katerim škropimo tri dni zapored v večernih urah (najbolje ob dnevih za list po Setvenem koledarju Marije Thun).
- Za boj proti polžem naberemo od 50 do 60 polžev, ki jih damo v vedro, napolnnjemi z vodo in neprodušno zapremo. Po enem mesecu oziroma, ko polži razpadejo, s tem poškropimo tla. To ponovimo v razmaku štirih tednov. Pod vplivom tega škropljenja v zemljo vstopi nova narava, izvrši se novo kroženje energije.
»Morda je prišel čas, da pričnemo delati z naravo z razširjanjem zavesti, predvsem pa z ljubeznijo do nje in naših zanamcev. Vredno se je truditi in potruditi, kajti narava nam je dana v varstvo, zato je pomembno, kako z njo ravnamo,« zaključi sogovornica, ki živi z naravo in za njo.
Smilja Radi