TOP 50 posavskih podjetij: Pod stabilnim vrhom tudi veliki poslovni preobrati

Vstopamo v drugo desetletje priprave in objave regijske lestvice TOP 50 največjih in najuspešnejših podjetij, katere vir so podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Kot ponavljamo in poudarjamo iz leta v leto, s tem spodbujamo zavedanje o pomenu gospodarstva, ki je 'katalizator' napredka tudi vseh drugih družbenih podsistemov in tako neposredno prispeva h kvaliteti življenja v lokalnem okolju. Seveda s tem dajemo tudi svojevrstno priznanje tistim, ki v regiji največ 'obrnejo' in zaslužijo ter – konec koncev – zagotavljajo delovna mesta, ki omogočajo 'človeka vredno' življenje.

Za začetek osvežimo spomin na kumulativne podatke o poslovanju posavskega gospodarstva v lanskem letu, ki so jih že maja predstavili na novinarski konferenci krške izpostave AJPES, junija pa še na novinarski konferenci GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško. Bistvena ugotovitev je, da so posavske gospodarske družbe v letu 2025 poslovale slabše kot leto prej, medtem ko so samostojni podjetniki (in tudi zadruge) rezultate izboljšali.

Gospodarske družbe Posavja so po podatkih AJPES v letu 2025 ustvarile nekaj manj kot 193 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je le 72,2 odstotka rezultata iz leta 2024 oziroma dobrih 74 milijonov evrov manj. Zaskrbljujoče je, da dobiček upada že drugo leto zapored.

Negativno je poslovalo 424 družb oziroma 25,5 odstotka vseh, ki so skupaj ustvarile 48,85 milijona evrov izgube – skoraj 2,9-krat toliko kot leto prej. V teh družbah je bilo zaposlenih 2.357 oseb oziroma 17,1 odstotka vseh zaposlenih v regijskih družbah. Po drugi strani je 1.168 družb (70,2 odstotka) poslovalo z dobičkom in skupaj ustvarilo 241,85 milijona evrov čistega dobička. Kar 45 družb je posamezno ustvarilo več kot pol milijona evrov dobička; skupaj so prispevale 81,9 odstotka celotnega dobička regije.

Zaradi energetske usmerjenosti Posavja posebej izstopa dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom. Skupaj z eno družbo iz dejavnosti holdingov je 20 družb ustvarilo 2,884 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 55,8 odstotka vseh prihodkov, ter 128,05 milijona evrov čistega dobička oziroma 66,3 odstotka neto čistega dobička regijskih družb.

Pomemben del gospodarstva predstavljajo tudi samostojni podjetniki. Njihov neto podjetnikov dohodek je znašal 21,04 milijona evrov, kar je 8,7 odstotka več kot leto prej. Med 21 zadrugami jih je pozitivno poslovalo deset, vendar so zadruge kot celota leto zaključile s 145 tisoč evri izgube.

PRIHODKI

Občutna rast, ki sloni predvsem na GEN-I



Lestvica po kriteriju skupnih prihodkov je že vrsto let precej 'dolgočasna' – prva tri mesta na njej zasedajo energetski velikani GEN-I (ki je ustvaril več kot dve petini vseh prihodkov regije!), GEN energija in NEK.

V GEN-I so v komentarju lanskega poslovanja zapisali, da je leto 2025 zaznamovala visoka stopnja volatilnosti na energetskih trgih, na katero so vplivali geopolitični in vremenski dejavniki ter pospešena rast proizvodnje iz obnovljivih virov energije. »V teh zahtevnih tržnih razmerah je Skupina GEN-I ohranila stabilno poslovanje, okrepila diverzifikacijo svojih poslovnih modelov, poslovno strategijo pa nadgradila na področju hitro rastočega segmenta baterijskih hranilnikov ter upravljanja fleksibilnih energetskih virov. Pomemben mejnik predstavlja ustanovitev hčerinske družbe v ZDA, s katero je skupina vstopila na enega največjih in najbolj dinamičnih energetskih trgov na svetu. Globalno vlogo Skupine potrjujejo rezultati mednarodne raziskave Energy Risk Commodity Rankings 2025, v kateri je Skupina GEN-I drugo leto zapored prejela priznanje za najboljšega trgovca z električno energijo v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi ter dosegla drugo mesto na ravni celotnega kontinenta v kategorijah Najboljši energetski trgovec in Najboljši trgovec z električno energijo.« Izjemne poslovne rezultate so zabeležili tudi v prvem polletju 2026 in s tem potrdili visoko učinkovitost svojega poslovnega modela tudi v zaostrenih razmerah na energetskih trgih. »Rezultati potrjujejo sposobnost skupine za hitro izkoriščanje tržnih priložnosti ob hkratnem učinkovitem obvladovanju tveganj in ohranjanju stabilnega poslovanja. Prav mednarodna prisotnost in poslovna odličnost nam omogočata zanesljivo oskrbo naših odjemalcev, kar krepi ugled družbe in zaupanje na trgih,« so še zapisali.

Da je bilo leto 2025 za GEN energijo in Skupino GEN kljub zahtevnejšim razmeram na energetskih trgih in regulaciji cen električne energije poslovno uspešno, kar je temeljilo na zanesljivi in učinkoviti proizvodnji električne energije, pa so sporočili iz GEN energije (zaradi tehničnih težav smo njihov odgovor za časopis žal prejeli prepozno). Ob tem so nadaljevali izvajanje razvojnih projektov, s katerimi utrjujejo dolgoročno vlogo Skupine GEN pri zagotavljanju zanesljive in nizkoogljične oskrbe z električno energijo. »Posavje je z jedrsko energetiko in hidroelektrarnami na spodnji Savi že danes eno od pomembnih slovenskih energetskih središč, ki se bo še okrepilo z razvojem novih proizvodnih zmogljivosti, obnovljivih virov in rešitev za večjo prožnost sistema. V letu 2026 nadaljujemo z začrtanimi razvojnimi aktivnostmi, osredotočeni na projekt JEK2 in izgradnjo hidroelektrarne Mokrice. Naš cilj ostaja jasen: z zanesljivim obratovanjem in vzdrževanjem, odgovornim poslovanjem in dolgoročnimi naložbami ustvarjati vrednost za slovensko energetiko in vse odjemalce električne energije, Skupino GEN ter okolje, v katerem delujemo," so še sporočili.

»Za Nuklearno elektrarno Krško (NEK) je bilo leto 2025 na podlagi objektivnih kazalcev in neodvisnega pogleda mednarodnih institucij eno najuspešnejših v štirih desetletjih komercialnega obratovanja tako z vidika varnega in stabilnega obratovanja kot z vidika poslovnih rezultatov,« so lansko poslovanje povzeli v jedrski elektrarni, ki je na polni moči obratovala od remonta 2024 do remonta jeseni 2025. Med remontom so bila izvedena vsa načrtovana dela. Letos, ko ni remonta, je načrtovana proizvodnja 6,015 milijarde kilovatnih ur električne energije; v prvih osmih mesecih je dosegla načrtovano. »NEK kot stabilen in robusten proizvodni vir deluje tudi kot blažilnik motenj v omrežju ter ohranja stabilno napetost in frekvenco elektroenergetskega omrežja tudi ob velikih obremenitvah in nenadnih spremembah. Njeno zanesljivo obratovanje je bilo zato še posebej pomembno med letošnjimi vročinskimi valovi,« pojasnjujejo v NEK, »ko so se združile tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi z visokimi temperaturami rek. NEK je zaradi upoštevanja okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, avgusta znižala moč elektrarne za deset oziroma dvajset odstotkov, a kljub temu izpolnila svojo vlogo pomembnega dejavnika zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema v širši regiji.«

Na četrtem in petem mestu sta se zamenjala krško komunalno-gradbeno podjetje Kostak in brežiški proizvajalec avtomobilskih komponent TPV Automotive, ki sta sicer lani zabeležila znatno manj prihodkov kot leto prej (Kostak slabih 11 %, TPV pa skoraj 40 % manj), ob tem pa sta oba izpadla z lestvice po kriteriju dobičkov oz. sta ustvarila izgubo, o čemer več kasneje.

»Leto 2025 je bilo za Skupino Kostak prihodkovno rekordno, saj smo ustvarili 169,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter 4,1 milijona evrov čistega dobička. Poslovanje matične družbe Kostak pa je bilo izrazito zahtevno in zaznamovano z več negativnimi dejavniki na operativni in tržni ravni,« so na prošnjo za komentar odgovorili iz Kostaka. Za leto 2026 na ravni Skupine Kostak načrtujejo nadaljnjo rast in prvič več kot 200 milijonov evrov celotnih prihodkov ter 2 milijona evrov čistega dobička. »Ob tem ostajamo osredotočeni na odnose s strankami in partnerji ter na ustvarjanje spodbudnega okolja za zaposlene,« so še dodali.

»Leto 2025 je bilo za evropsko avtomobilsko industrijo – in s tem tudi za družbo TPV Automotive kot njenega pomembnega dobavitelja – eno najzahtevnejših v zadnjem desetletju. Proizvajalci vozil so se soočali z nenadnimi in velikimi nihanji povpraševanja, kar se je neposredno odrazilo tudi v poslovanju dobaviteljev. Družba TPV Automotive je bila izpostavljena nihanju naročil, cenovnim pritiskom, hkrati pa rastočim stroškom surovin, energije in dela ter nujnosti nadaljnjih vlaganj v razvoj novih tehnologij,« pa je lansko poslovanje komentiral generalni direktor TPV Automotive Krunoslav Šimrak. V podjetju so zato nemudoma pristopili k optimizaciji poslovnih procesov, prilagoditvi proizvodnih kapacitet ter aktivnemu trženju prostih zmogljivosti. »S takšnim proaktivnim delovanjem smo uspeli,« nadaljuje direktor, »okrepiti zaupanje ključnih kupcev ter kljub zahtevnim razmeram pridobili pomemben obseg novih poslov, katerih prihodki se bodo ustvarjali skozi celotno življenjsko dobo posameznih projektov. To pomeni nove priložnosti za rast, večjo stabilnost poslovanja in dobro osnovo za ohranjanje ter ustvarjanje delovnih mest, zato v prihodnost zremo z optimizmom.«

Formalno novinec na lestvici, dejansko pa ne, je brestaniško podjetje DS Smith, ki ga zaradi drugačnega poslovnega leta (od 1. maja do 30. aprila) naši podatki običajno niso zajeli, a je standardno član prve deseterice tako po prihodkih kot po dobičku. »Poslovno leto 2025 je bilo za družbo DS Smith Slovenija leto stabilizacije, prilagajanja in pomembnih strateških odločitev. V zahtevnem poslovnem okolju smo uspeli okrepiti sodelovanje s ključnimi kupci ter ustvariti 75,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in 3,3 milijona evrov čistega dobička. Posebej smo ponosni na številne razvojne in inovacijske projekte, s katerimi kupcem pomagamo pri prehodu na bolj trajnostne embalažne rešitve ter utrjujemo položaj enega vodilnih ponudnikov trajnostne embalaže v regiji,« so nam sporočili iz podjetja, v katerem so letos sicer napovedali obsežno preobrazbo poslovanja v Sloveniji oz. preselitev proizvodnje iz Brestanice v Logatec. »Z investicijo v Logatcu ustvarjamo pogoje za večjo učinkovitost, dolgoročno konkurenčnost in nadaljnji razvoj podjetja. V letu 2026 naš fokus ostaja na inovacijah, trajnostnih embalažnih rešitvah, operativni odličnosti in ustvarjanju dolgoročne vrednosti za kupce, zaposlene ter širšo skupnost,« so še zapisali. Ali bo podjetje obdržalo sedež v naši regiji in se še naprej pojavljalo v regijskih bilancah, pa zaenkrat še ni znano.

Prvo deseterico največjih posavskih podjetij dopolnjujejo še brežiški Kovis (več o njih kasneje), skandinavska trgovska veriga Jysk s sedežem v Brežicah, krška papirnica Vipap Videm (skoraj 11-odstotni padec prihodkov), ki je šla v začetku letošnjega leta v stečaj, in trgovsko podjetje Zrno z Rake, specializirano za prodajo gradbenega in kmetijskega repromateriala, ki je lani zabeležilo skoraj 23-odstotno rast prihodkov.

Če izvzamemo že omenjeni DS Smith, prvega novinca na lestvici najdemo šele na 27. mestu, to je podjetje Reciklarna (ravnanje z odpadki), a ker gre za podjetje, ki je nastalo z združitvijo podjetij OE-EKO (lani na 37. mestu) in Salomon ECO, tudi tu ne gre za 'klasičnega' novinca. Če njegove lanske prihodke primerjamo s prihodki OE-EKO leto prej, opazimo skoraj devetmilijonsko rast. Nova na lestvici so še manj znana podjetja s sedežem v brežiški občini Transstar (prevozništvo in špedicija), API Mobility (prodaja in najem vozil), Vertex Commerce (trgovina) in Cube Golem (distributer hobi in družabnih iger), katerih skupni imenovalec je zelo majhno število zaposlenih. Rep lestvice sta ujeli bolj znani podjetji SHD iz Krškega (tudi o njih več kasneje) in INO Brežice.

Med tistimi, ki so izpadli z lanske lestvice, omenimo nosilca radeškega gospodarstva Radeče papir nova (v času priprave in obdelave podatkov na AJPES niso razpolagali z njihovimi podatki), KZ Sevnica (letos smo upoštevali le gospodarske družbe, brez zadrug), sevniško gradbeno podjetje Rafael in Kostakovo hčerinsko podjetje Kostan, ki se ukvarja z organizacijo izvedbe gradbenih projektov in nepremičninami.

Največjih 50 posavskih podjetij je lani ustvarilo 4,3 milijarde evrov prihodkov (od skupnih 5,3 milijarde) oz. devet odstotkov več kot leto prej, kar pa je zasluga predvsem enormne, 375-milijonske rasti prihodkov podjetja GEN-I. Ostalih 49 podjetij je ustvarilo skoraj identično vsoto prihodkov kot leta 2024, pri 42 podjetjih, ki jih najdemo na lestvici obeh let, pa so prihodki skupaj upadli za dva odstotka. Ob podatku, da so člani TOP 50 po prihodkih lani ustvarili dobrih 187 milijonov evrov čistega dobička, je treba dodati tudi, da je kar sedem podjetij s te lestvice lani poslovalo z izgubo, ki je skupaj presegla 40 milijonov evrov. Polovico sta je prispevali podjetji TPV Automotive (dobrih 19 milijonov) in Vipap (slabih 12 milijonov), ostalo pa Kostak, Resistec, Narayan, Evrosad in Muflon. Omenimo še dve podjetji, ki sta lani naredili izrazit preobrat: Metalna Senovo je leta 2024 ustvarila več kot 600 tisoč evrov izgube, lani pa skoraj identičen znesek dobička, prav tako senovski Papiroti pa je po približno 140 tisočakih izgube predlani v lanskem letu zabeležil več kot pol milijona evrov dobička.

50 največjih je lani zaposlovalo 7.535 ljudi, krepko več od polovice vseh zaposlenih v gospodarskih družbah.

DOBIČEK

Veliki vzponi, pa tudi padci na lestvici



Tudi na lestvici po kriteriju dobička povsem na vrhu oz. na prvih štirih mestih ni sprememb. Kljub več kot 40-milijonskemu padcu je na prvem mestu še vedno in 'svetlobna leta' pred ostalimi energetski trgovec GEN-I, kljub šestmilijonskemu upadu dobička pa na drugem mestu njegova krovna družba GEN energija.

Tretje mesto je že tretje leto zapored dosegel brežiški Kovis, ki je znova presegel sedem milijonov evrov dobička. »Leto 2025 je bilo za našo družbo leto pomembnih razvojnih korakov in intenzivnih vlaganj. Delujemo na zahtevnem trgu železniške industrije, kjer izdelujemo visokokakovostne komponente za vse vrste tirnih vozil. Že nekaj časa postopoma zmanjšujemo delež serijske proizvodnje ter svoje zmogljivosti vse bolj usmerjamo v razvojne projekte z višjo dodano vrednostjo,« je lansko poslovanje komentiral direktor Alen Šinko. »Trenutno smo v obdobju večjih investicij v najsodobnejšo proizvodno in razvojno opremo ter objekte, s katerimi želimo ustvariti pogoje za nadaljnjo rast, razvoj in konkurenčnost. V prihodnje pričakujemo nadaljevanje te razvojne poti in še večji poudarek na zahtevnih projektih, kjer lahko najbolje izkoristimo naše znanje in izkušnje,« je še dodal ter se zahvalil sodelavcem, »ki s svojim znanjem, strokovnostjo in zavzetostjo pomembno prispevajo k uspehu podjetja«, izpostavil pa je tudi, da delujejo v okolju, v katerem se dobro počutijo, zato si želijo, da bi tudi v prihodnje skupaj prispevali k razvoju lokalnega okolja.

Tudi na četrtem mestu je že tretje leto zapored eden od paradnih konjev sevniškega gospodarstva, tekstilno podjetje Lisca, ki je tudi lani preseglo pet milijonov evrov dobička. V podjetju so se sicer odločili, da letos poslovanja ne bodo komentirali. Lisci se je povsem približalo še eno podjetje iz omenjene 'paradne črede', proizvajalec ohišij za energetske transformatorje, Preis Sevnica, ki mu je v treh letih uspel vzpon z 19. na peto mesto regijske lestvice, pri čemer je dobiček zvišal z dobrih dveh na več kot pet milijonov evrov. »Promet iz leta v leto raste in tudi za bodoča leta, glede na raven naročil, predvidevamo rast 15-20 % rast. V Evropi je velika potreba po povečanju elektrodistribucijskih omrežij in naša ohišja za transformatorje so eden od pomembnejših delov te infrastrukture. Trenutna potreba na tem trgu je znatno večja kot je ponudba teh izdelkov, tako da imamo v tem trenutku zagotovljena naročila do leta 2029, kupci pa delajo rezervacije naših kapacitet do leta 2032,« je rast poslovanja pojasnil direktor Zvonko Vranić. Da bi sledili potrebam trga, so potrebne investicije, in tako so junija končali prvega od treh planiranih investicijskih ciklov. Zgradili so dve novi proizvodni hali v velikosti 2.400 m2, za leto 2027 pa načrtujejo gradnjo še dveh novih proizvodnih hal (dodatnih 2.500 m2) za potrebe logistike in lakiranja manjših pozicij. Za leti 2028/2029 je predvidena še gradnja proizvodnih prostorov za povečanje zmogljivosti sestave izdelkov. »Končni cilj je, da se v bodočih treh do petih letih dvignemo kapaciteto s trenutnih 5.100 ton izdelkov na 8.000 ton izdelkov,« poudarja Vranić. Poleg prostorov in opreme so za rast podjetja izjemno pomembni tudi človeški viri, a na žalost v šolskem sistemu ni več izobraževalnih programov za poklica ključavničar in varilec, tako da je izobraževanje prepuščeno podjetjem in v ta namen so v Preisu lani ustanovili učno delavnico. »Za obvladovanje vseh teh izzivov je potrebna stabilna, dolgoročna politika države, da se vsaj doma ustvarijo pogoji za nemoteno delovanje podjetij, ki se že tako srečujejo z velikimi izzivi pri poslovanju zaradi nepredvidljivih svetovnih geopolitičnih dogodkov,« zaključuje direktor.

Podobno zgodbo o vzponu piše tudi Termoelektrarna Brestanica, ki je v treh letih napredovala z 18. na šesto mesto v regiji, v tem času pa več kot podvojila dobiček na skoraj 4,5 milijone evrov. Kot so nam pojasnili v elektrarni, je njihovo poslovanje v letu 2025 zaznamovala nadpovprečna proizvodnja električne energije v višini 36 GWh, pri čemer je bila večina proizvodnje (96 %) namenjena komercialnemu obratovanju, »kar potrjuje uspešno prilagajanje TEB potrebam elektroenergetskega sistema (EES). Slednjega zaznamujejo vse večja nihanja in s tem dodatne zahteve po zagotavljanju sistemske stabilnosti.« Poslovanje TEB v prvem polletju 2026 kaže na nadaljevanje uspešnega in stabilnega trenda iz preteklega leta, saj je v začetku avgusta TEB s 25 GWh proizvedene električne energije že presegla letni plan proizvodnje. »Ob zaznavanju vse večjih potreb po električni energiji in izrazitih tržnih nihanjih TEB v letu 2026 nadaljuje razvoj z novim ciklom investicij v obnovljive vire energije, ki bodo prispevali k visoki pripravljenosti in hitrim odzivom na potrebe EES. K temu bo pomembno prispevala tudi investicija v baterijske hranilnike energije. Stabilno poslovanje, prilagajanje potrebam EES in usmerjenost v razvoj tako ostajajo pomembni temelji nadaljnjega delovanja družbe TEB,« so še dodali v Brestanici.

Manjše padce na lestvici, a še vedno znotraj prve deseterice, sta zabeležila krški zastopnik za Yamaho Delta team in že omenjena veriga Jysk, kljub občutni rasti dobička je tako kot lani na devetem mestu še ena energetska družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, deseterico pa zaključuje prav tako že omenjeni DS Smith. Tri milijone dobička so lani presegli še v podjetjih I.H.S., Tanin Sevnica in Willy Stadler, pri čemer je slednje s petino manj dobička izpadlo iz prve deseterice, precejšen premik po lestvici pa je uspel sevniškemu proizvajalcu naravnih rastlinskih ekstraktov. Kot pravi dolgoletni direktor Tanina Ivan Mirt, poslovanje v preteklem obdobju in verjetno tudi v prihodnjem zaznamujejo kaotične razmere na svetovnem trgu. Njim so poslovanje olajšali intenzivno vlaganje v razvoj novih inovativnih produktov, investicije v zeleni prehod (fosilna goriva so nadomestili z uporabo bio mase), vgradnja nove parne turbine in generatorja, sprememba v tehnologiji in zaprtjem obrata za proizvodnjo furfurala, s čimer so končali energijsko zelo potratno proizvodnjo, optimiziranje proizvodnih procesov oz. avtomatizacija proizvodnje ter robotizacija pri pakiranju gotovih proizvodov. »Vsekakor pa je poslovanje zaznamovala odločitev, da preidemo od uporabe taninov v usnjarstvu v uporabo taninov v prehrani živali. Odločitev je bila sprejeta pred več kot četrt stoletja in se izkazala za pravilno. S tanini uspešno nadomeščamo antibiotike, hormonske pospeševalce rasti pri živalih in druge kemične pripravke,« poudarja Mirt. Poleg uporabe taninov v prehrani živali testirajo tanine tudi na kmetijskem področju: »V Franciji naš distributer uspešno oplašča semena (koruza, pšenica itd.) pred setvijo. Na ta način nadomesti kemijske pripravke. Rastline imajo boljši koreninski sistem in pridelek je boljši.« Seveda se pa še tako dobro zastavljeni program ne more realizirati ob protekcionističnih ukrepih posameznih držav, še doda Mirt, pri čemer omeni carine v ZDA in zaostrovanje pogojev za registracijo produktov na Kitajskem.

Največji skok na lestvici po dobičku je sicer uspel krškemu podjetju SHD Composite Materials Europe, ki je lani preseglo milijon evrov dobička in se z repa lestvice prestavilo na 22. mesto. »Naše podjetje vsako leto raste, ne le po kriteriju prodaje in dobička, temveč tudi po številu prodanih proizvodov ter zaposlenih. Tako je bilo v letu 2025 in tako naj bi bilo tudi v prihodnje,« nam je sporočil direktor Gorazd Šalamon. Kot je dodal, prav veliko prostora za rast več nimajo, saj so zapolnili kapacitete v obstoječem objektu, zaradi večletnega čakanja na OPN pa jih ne morejo širiti na predvideno sosednje zemljišče, zato najemajo dodaten prostor stran od proizvodnje, kar jim otežuje procese in zavira razvoj. »Upamo, da bo Mestna občina Krško poskrbela za boljše in hitrejše postopke za razvoj podjetij, saj so nas že vabili v druge občine, kjer imajo te stvari boljše urejene,« še dodaja. Pojasnil je še, da je konec leta 2025 njihovo podjetje kupilo podjetje iz ZDA, ki ima namen vlagati v njihovo rast v Sloveniji, vsi zaposleni pa upajo, da se bo rast nadaljevala v mestni občini Krško. »Malce za šalo; če se bomo preselili na območje Dolenjske, se bomo tam težko uvrstili na lestvico TOP 50, kar je še dodaten razlog, da želimo ostati v Posavju,« zaključi Šalamon.

Takoj za njim je krško družinsko prevozniško-gradbeno podjetje Žarn, ki je v zadnjem obdobju 'zaslovelo' predvsem z lastniškim prevzemom družbe Kostak. Lani je prav tako preseglo milijon evrov dobička. »Doseženi rezultati potrjujejo našo strategijo zmerne in premišljene rasti, ki temelji na kakovostnih projektih, dobrem delu naših sodelavcev ter dolgoročnih odnosih s poslovnimi partnerji. Takšen način poslovanja nam omogoča premišljeno rast in dolgoročen razvoj družbe. Na tej poti želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Pri poslovnih odločitvah ostajamo premišljeni in dolgoročno usmerjeni, v ospredju pa ostajajo kakovost izvedbe, strokovnost in zanesljivost,« so lansko dobro poslovanje komentirali v družinskem podjetju. Po lestvici navzgor vztrajno napreduje tudi radeško uvozno in distribucijsko podjetje Baron International, ki se je v nekaj letih z dna lestvice prebilo do 27. mesta, na prošnjo za komentar pa so odgovorili le, »da številke povedo dovolj«.

Prej smo izpostavili nekaj vzponov, a je treba omeniti tudi nekaj padcev. Nosilec turizma v Posavju, Terme Čatež, so ustvarile dobro petino manj dobička in padle z 11. na 17. mesto; leskovško gradbeno podjetje Mobeco je zabeležilo slabi dve petini manj dobička in s 13. padlo na 18. mesto; podjetje JB energija, po novem s sedežem v brežiški občini, je prepolovilo dobiček in padlo s 14. na 21. mesto; blanški proizvajalec izdelkov iz pleksi stekla Acryform, predlani še član prve deseterice s skoraj tremi milijoni evrov dobička, ga je več kot prepolovil in s 17. nazadoval na 30. mesto; sevniško gradbeno podjetje Rafael, ki je še leta 2023 zabeležilo krepko več kot dva milijona evrov dobička, se je lani ustavilo na dobrega pol milijona in padlo na 41. mesto; krmeljski proizvajalec jeklenih konstrukcij Armat je več kot prepolovil lanski milijon dobička in pristal na 45. mestu; bizeljsko podjetje Agrad, upravljavec tamkajšnjega kamnoloma, je s skoraj 40 % manj dobička nazadoval s 34. na 49. mesto.

Poleg (pogojno) DS Smitha so glede na lani novinci na lestvici še že omenjeni podjetji Reciklarna z dvema (skoraj 80-odstotna rast glede na 'predhodnika' OE-EKO) in Vertex Commerce z milijonom dobička, dalje pa še KLEM Nepremičnine, PD Invest in Einvest (za obema stoji Primož Gabrič, tudi direktor Reciklarne), Monter-strojarske montaže (podružnica hrvaškega podjetja), Metalna Senovo, Montech (proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev), Papiroti, Ensigne (logistika), SIPRO Inženiring in Igepa Pako.

Že pri prihodkih smo omenili Metalno Senovo, ki je lani znatno izboljšala poslovne rezultate. Kot pravi direktor Dejan Marcola, so imeli proizvodne kapacitete zasedene skozi vse leto, zato so tudi dodatno zaposlovali, še boljše leto pa si obetajo. Tradicionalno njihov glavni kupec Liebherr gradbeni žerjavi zopet povečuje naročila, hkrati pa so povečali sodelovanje s kupcem TII Group. »Njihove platforme, izdelane pri nas, so bile glavna logistična rešitev za komponente NASA rakete za polet na Luno,« poudarja direktor. Pomemben del njihove ponudbe zaseda projektiranje, izdelava in montaža opreme za regulacijo vode za hidroelektrarne in protipoplavne ukrepe. Tako so 'na ključ' izvedli projekt protipoplavne ureditve Selške Sore, za katero so izdelali eno večjih zaklopk v Evropi. Letos bodo zaključili s 3,8 mio € veliko investicijo v novo halo in opremo, s tem pa izboljšali produktivnost in povečali kapacitete. »Za leto 2027 imamo dobre napovedi in že veliko naročil. V letu 2027 bo poudarek na pridobivanju dodatnega kadra in povečanem izobraževanju že zaposlenih. V naslednjem letu si želimo stabilne cene energentov in osnovnih materialov,« zaključi Marcola.

Iz TOP 50 so izpadli že omenjeni Kostak, TPV Automotive in (zaradi podatkovnih razlogov) Radeče papir nova, potem pa še Pakline, Balkan Avto, Ekten, AGM Pungerčar, AS Sport Aleš Šeško, Jomi Labels, Stiro-Pack, ARH in KOSS.

Kljub največjemu padcu še vedno največ dobička v krški občini



Skupna vrednost dobička družb na lestvici TOP 50 se je kar opazno znižala, z 243 na malce pod 200 milijonov evrov, za kar pa sta 'zaslužni' prav najbolj dobičkonosni podjetji v regiji (GEN energija in GEN-I), ki sta ga lani zabeležili skoraj 47 milijonov evrov manj, tako da ga je ostalih 48 družb pravzaprav povečalo. Ker imata obe omenjeni družbi sedež v krški občini, je v slednji zabeležen največji padec dobička, kljub temu pa Krško še vedno močno prevladuje, saj je na lestvici zasedlo skoraj polovico mest ter prispevalo skoraj štiri petine TOP 50 dobička. Več dobička so zabeležile tako družbe iz brežiške kot sevniške občine, manj pa družbe iz radeške občine, pri čemer je treba še enkrat opozoriti na manjkajoče podatke tamkajšnje papirnice. Tako kot lani ena družba na lestvici zastopa kostanjeviško občino, bistriška pa je ponovno nima.

Kako kaže letos?

Po skoraj treh četrtinah leta 2026 so pričakovanja podjetij bolj optimistična, pravi direktor posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek: »Večina vodstev pričakuje boljše rezultate kot lani, predvsem zaradi krepitve izvoza na trge EU in zunaj nje ter rasti domače potrošnje. Tveganja ostajajo, predvsem visoke cene energije ter negotovost na svetovnih trgih in pri oskrbi z naftnimi derivati. Kljub temu med podjetji prevladuje previden optimizem. Če se bodo pričakovanja uresničila, bi lahko Posavje v letu 2026 izboljšalo rezultate in se približalo oziroma preseglo leto 2023, ko je neto čisti dobiček gospodarskih družb znašal skoraj 300 milijonov evrov.«

Peter Pavlovič

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje