​Črkujem in spoznavam: Naselbinske gore in vrhovi

Medtem ko smo v šesti letošnji številki časopisa etimološko raziskali in opisali 14 posavskih naselij z vodnimi imeni, se v tokratni izdaji s sestavkom navezujemo na kraje, ki v poimenovanjih nosijo gorska imena. Pomensko jih je največ nastalo na podlagi konfiguracije terena, čemur se niti ne gre čuditi, saj posavsko dolino z vseh strani obkrožajo hribovja, s severne strani Veliko Kozje, Lisca in Bohor, severni del Senovskega gričevja, Bizeljsko gričevje in južna pobočja hrvaškega Zagorja, z južne strani pa vzhodni grebeni Posavskega hribovja, Krško gričevje in Gorjanci.

Med gorskimi imeni pri nas po številu izstopajo naselja, ki jim je osnova občno ime ’gora’, torej vzpetina, v večini so ta z levimi prilastki. Medtem ko smo naselja Gora, Nemška Gora in Brezovska Gora na območju mestne občine Krško že etimološko razčlenili v predhodno objavljenih prispevkih, naj na tem mestu izpostavimo še naselji Trška Gora v mestni četrti Krško (pravopisna raba: na Trški Gori, trškogorski, Trškogorčan/ka/i) in Pijana Gora v KS Veliki Trn (v Pijani Gori, pijanogorski/gorski, Pijanogorec/ka/ci, v rabi tudi Pijanogorčan/ka/ci). Prvo naselje je bilo poimenovano kot vzpetina, ki se dviga nad trško naselbino, drugo pa je dobilo ime po vinski pridelavi, ki pomenljivo nakazuje tudi na nezdrav slog življenja nekdanjih rodov. Sicer se Pijana Gora uvršča med po številu prebivalcev najmanjša naselja v Posavju, saj je konec leta 2023 v njem živelo zgolj 12 prebivalcev.

Na območju občine Brežice, v KS Sromlje, je v vinorodnem območju ugnezdena Oklukova Gora s težko izgovorljivo pravopisno rabo: v Oklukovi Gori, oklukovogorski, Oklukovogorčan/ka/i, zato se je v lokalni rabili uveljavilo poimenovanje Klučenčan/ka/i. Etimološko poimenovanje kraja sicer ni pojasnjeno, ga pa v pisnih virih zasledimo že v srednjem veku pod imenom Okhlukhona gora. Izpeljanka iz občnega imena ’gora’ je tudi ’podgorje’, sestavljeno iz predložene zveze ’pod goro’. V Posavju imamo dvoje Podgorij, in sicer Podgorje pri Pišecah (v Podgorju/Podgorjem, podgorski, Podgorčan/ka/i) z lego na jugovzhodnem pobočju Orlice, in Podgorje ob Sevnični (v Podgorju, podgorski, Podgorec/ka/ci) v južnem predelu Posavskega hribovja na območju KS Zabukovje. K njemu spadata tudi enako imenovana zaselka Veliko in Malo Podgorje.

Na območju občine Sevnica, v KS Primož, leži na slemenu istoimenske vzpetine na nadmorski višini 485,5 m Dedna Gora (v Dedni Gori, dedenški, Dedenčan/ka/i). V tem primeru izraz ’ded’ na predstavlja starega očeta – deda, temveč se etimološki pomen kraja nanaša na slok, pokončen, kamnit rogelj, ki se dviga iz pečine ali melišča. Manjševalnica od ’gore’ je ’gorica’. Dve naselji s tem imenom sta na območju mestne občine Krško, to sta Gorica (na Gorici, goriški, Goričan/ka/i) na Krškem polju ter Gorica pri Raztezu (na Gorici, goričanski, Goričan/ka/i), rojstni kraj zeliščarja 20. stoletja, patra Simona Ašiča. Ne glede na enako imensko izhodišče pa se najverjetneje razlikuje etimološki pomen krajev. Na gorico kot manjšo vzpetino se najverjetneje navezuje zgolj Gorica pri Raztezu, medtem ko se jezikoslovci za Gorico v ravninskem predelu nagibajo k mnenju, da je bila skozi večstoletni narečni razvoj preimenovana iz ’dvorica’, to je manjšega dvora ali fevdne posesti. Med posavskimi gorami naj omenimo še Novo Goro (v Novi Gori, novogorski, Novogorčan/ka/i) v KS Veliki Trn v krški občini, za katero velja, da z levim prilastkom sporoča, da gre za po nastanku mlajšo naselbino, ter tri naselja v radeški občini, za katera pa nam, žal, ni uspelo izbrskati izvora krajevnega poimenovanja. To so o Brunška Gora (v/na Brunški Gori, brunškogorski, Brunškogorčan/ka/i) severno od naselja Brunk, Loška Gora (na/v Loški Gori, loškogorski, Loškogorčan/ka/i) med Brunško Goro in Radečami ter Goreljce (na Goreljcah, goreljski, Goreljčan/ka/i)na 470 m nadmorske višine na območju KS Vrhovo.
 
Pa obiščimo še kraje, ki so jim dali identiteto vrhovi. Tudi teh imamo lepo število, večina je dvobesednih, sestavljenih iz samostalniških jeder in ujemalnega prilastka. Za Dedni Vrh na južnem robu vzhodnega dela Krškega gričevja na območju KS Senuše v krški občini velja enako izvorno poimenovanje kot že pri zgoraj omenjeni Dedni Gori, le da se razlikuje v pravopisni rabi, in sicer na Dednem Vrhu, dednovrščanski, Dednovrščan/ka/i. Sicer občnoimenski pomen ’vrh’ praviloma ponazarja najvišjega dela gore ali hriba. V splošnem pomenu navedeno to velja za naselja: Vrh pri Boštanju (KS Boštanj) in Vrh pri Površju v raški KS (v obeh primerih je pravopisna raba ista: na Vrhu, vrhovski, Vrhovci); Vrhek (na Vrhku, vrhovški, Vrhovčan/ka/i) severno od Tržišča v sevniški občini, ki leži na istoimenskem griču; Vrhje (v Vrheh, vrhovski, Vrhovec/ka/i) na slemenu Kapelskih goric v brežiški občini, Vrhulje (v Vrhuljah, vrhuljski, Vrhuljan/ka/i) na območju KS Veliki Trn v krški občini; Vrhovska vas (v Vrhovski vasi, vrhovski, Vrhovčan/ka/i) na severnem podnožju Gorjancev v KS Cerklje ob Krki in naselje Podvrh (v Podvrhu, podvrški, Podvršan/ka/i) v KS Zabukovje v sevniški občini, ki leži na pobočju strmega, 619 m visokega Velikega vrha.

Naselbinski vrhovi z levimi prilastki so še: Vinji Vrh (na Vinjem Vrhu, vinjevrški/vinovrški, Vinjevrščan/Vinovrščan) v KS Cerklje ob Krki, ki je dobil poimenovanje po rodovitni vinski gorici in Žigrski Vrh (na Žigrskem Vrhu, žigrskovrški, v rabi tudi žigorskovrški, Žigrskovrhovci) na območju KS Sevnica. Njegovo poimenovanje domnevno izhaja iz glagola žgati, kar se naj bi navezovalo na nekdanje kultiviranje tamkajšnjih zemljišč s sežigom ornih strnišč in travniških površin. Naselji Goli Vrh (na Golem Vrhu, golovrški, Golovrščan/ka/i) na območju KS Raka in Mali Vrh (na Malem Vrhu, malovrški, Malovrščan/ka/i) v KS Globoko sama po sebi izpričujeta njun imenski izvor, poimenovanje naselja Križan Vrh (na Križan Vrhu, križanski, Križevljan/ka/i) v bistriški občini, ki je sicer poseben po štirih zelo starih križih in treh kapelah na svojem območju, pa naj bi po besedah staroselcev, kot so jim povedali predniki, pa naj bi izviralo iz tamkajšnjega križanja nekdaj pomembnih trgovskih poti. Med naselji na naših vrhovih pa ostaja neodkrit izvor poimenovanj Metnega Vrha in Slančjega Vrha v sevniški in Stojanskega Vrha v brežiški občini.
 
Bojana Mavsar, foto: Ljubo Motore

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.