160-letnica ustanovitve narodne čitalnice v Sevnici in prve v Posavju

V sredinem zgodnjem večeru je v sevniški kulturni dvorani potekala slovesnost v počastitev 160-letnice ustanovitve narodne čitalnice v Sevnici – prve v Posavju in prve v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom.

OB 150-LETNICI SEVNIŠKE ČITALNICE SPOMINSKA PLOŠČA

Sevniška narodna čitalnica je bila ustanovljena 26. novembra 1865, 7. januarja 1866 pa je potekalo odprtje njenih prostorov v nadstropju hiše na Glavnem trgu 25 v starem delu Sevnice. Ob njeni 150-letnici je bila na stavbi odkrita spominska plošča (več TUKAJ). Na čitalniškem večeru v sevniški knjižnici (več TUKAJ) pa je takratni častni gost, zgodovinar, publicist, univerzitetni profesor in dober poznavalec sevniškega okolja dr. Stane Granda dejal: »Zakaj so nastajale čitalnice? Da dokažejo, da je možno slovenski jezik uporabljati v javnem življenju.«

OB 16O-LETNICI ODPRLI KOTIČEK ZA BRANJE

Ob letošnji obeležitvi 160-letnice ustanovitve čitalnice v Sevnici je potekalo v Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica odprtje novega prostora za branje in druženje, zasnovanega kot spodbudno okolje za mlade bralce, nato je v kulturni dvorani potekal osrednji dogodek s pogovornim omizjem, namenjen razmisleku o zgodovinski vlogi čitalniškega gibanja ter njegovih vplivih na kulturni razvoj skupnosti.

NASLEDNICA ČITALNICE JE KNJIŽNICA

Navzoče je v uvodu nagovoril sekretar v sektorju za muzeje, arhive in knjižnice na Ministrstvu za kulturo Marjan Gujtman. »Od prvih čitalnic v 19. stoletju, ki so budile narodno zavest in javno rabo slovenskega jezika, do sodobnih knjižnic, ki soustvarjajo našo digitalno prihodnost, ostaja njihovo poslanstvo nespremenjeno – povezovati ljudi, širiti obzorja, krepiti bralno kulturo in varovati demokratične vrednote. Danes je mreža splošnih knjižnic s svojimi storitvami prepoznana kot ena najpomembnejših kulturno-izobraževalnih mrež v Sloveniji, ki uporbanicam in uporabnikom s svojimi storitvami ponuja ključ do širjenja njihovih obzorij,« je v uvodu namenil nekaj misli knjižnicam, ki so naslednice čitalnic. »Osnovno poslanstvo knjižnice je spodbujanje bralne kulture in bralne pismenosti. Branje je vrlina in je užitek; je potop v raziskovanje sveta, medsebojnih človeških odnosov in samega sebe. Branje je nenehno iskanje zrn soli v morju človeške modrosti, saj nas miselno in jezikovno bogati; omogoča nam osebnostno rast in povečuje razumevanje sveta, zato se moramo znova in znova pogovarjati o dobrih knjigah ter jih priporočati drug drugemu ...« je slavnostni govornik razmišljal o vlogi in moči branja ter izpostavil knjižnice kot prostor za učenje in povezovanje za vse generacije.

ČITALNICA – NOSILKA KULTURNE IN NARODNE IDENTITETE

V nadaljevanju je potekal pogovor, v katerem so sodelovali župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj in direktorica Knjižnice Sevnica Anita Šiško. Pogovor je vodil zgodovinar mag. Borut Zidar in je bil namenjen razmisleku o povezovanju dediščine čitalniškega gibanja z današnjim kulturnim utripom lokalne skupnosti.

»Ljudje, ki so ustanovili čitalnico v Sevnici, so bili zelo dobro povezani s celotnim območjem in tudi s sosednjimi narodi,« je poudaril Zidar. »V tistem času jim je uspelo ujeti duh časa, ker so bili na pravem mestu ob pravem času in v prav tem delu današnje Slovenije se je nekaj let kasneje prav na račun te čitalnice zgodil še veliki vseslovenski tabor. Čitalnice so bile v prvi vrsti namenjene bolj prireditvam, pri taborih je bila situacija politično dosti bolj nevarna, ker je šlo za množična zborovanja, zato jih je tedanja avstrijska oblast kmalu prepovedala, tako da Sevnica v tem pogledu igra pomembno vlogo,« je pojasnjeval in povabil župana, da pove, zakaj je treba nastanek in ideje sevniške čitalnice ohranjati v spominu. Župan je odgovoril, da je bila ustanovitev čitalnice v Sevnici v drugi polovici 19. stoletja narodnostno zavedno, odgovorno in pogumno dejanje kulturno in gospodarsko močnih osebnosti. Eden izmed njih je bil posestnik Alojzij Lenček z Blance. Svoj pogled na ustanovitev sevniške čitalnice je predstavila tudi direktorica Posavskega muzeja Brežice: »Najbrž je bila sevniška čitalnica prva posavska ustanova, kajti njen prvi predsednik je bil brežiški odvetnik dr. Jakob Radoslav Razlag. To kaže, da so bili ljudje povezani, tako kot smo danes, oziroma takrat morda še bolj.« Vlogo knjižnice kot naslednice čitalnice je opisala direktorica Knjižnice Sevnica: »Nadaljevanje vidim v ohranjanju slovenskega jezika in skrb zanj. Izposoja knjig v slovenskem jeziku je danes osnovna pravica, ki so nam jo izborili predniki. V knjižnici krepimo uporabo domoznanskega gradiva in s tem krepimo lokalno identiteto.«

SPREMLJEVALNI KULTURNI PROGRAM

Kulturni program so oblikovali vokalistka Andreja Turk iz razreda mag. Martine Prevejšek na GŠ Sevnica ob klavirski spremljavi Zoltana Petra, baritonist Jure Klenovšek ob spremljavi Mirka Slemenška na klavirski harmoniki, devetošolke OŠ Sava Kladnika Sevnica, Pia Zupančič, Maja Šalamn, Maja Stopar in Iva Beršnak pod mentorstvom učiteljice Metke Povše, so navdušile z dramaturškim vložkom z naslovom Jezik – del naše kulture. V njem so spomnile na pomen slovenskega jezika ter se spraševale, ali bomo lasten jezik uspeli ohraniti v prihodnosti, času hitrega vzpona digitalizacije in razvoja umetne inteligence. Prireditev je povezovala Eva Urh.

V preddverju kulturne dvorane je bila na ogled razstava z naslovom Mati Slovenija pozdravlja novo hčerko – sevniško čitalnico, ki jo je pripravil kustos pedagog v Posavskem muzeju Brežice Boštjan Kolar, panoje je oblikovala Nevenka Flajs, veliko slikovnega gradiva je prispeval Ljubo Motore.

S. R., foto: L. M., S. R.

#povezujemoposavje