Občinski svet v Brežicah soglasno proti postavitvi azilnega centra na Obrežju

Na torkovi 4. izredni seji so brežiški svetnice in svetniki po zelo dolgi razpravi z 28 glasovi za in enim vzdržanim potrdili predlagane sklepe svetniške skupine SDS, v kateri so bili tudi pobudniki sklica izredne seje.

Pet sprejetih sklepov je na začetku seje predstavil podžupan Aleksander Gajski (SDS):

• Občinski svet Občine Brežice ostro nasprotuje izvajanju vseh aktivnosti, vezanih na migracije, brez sodelovanja z Občino Brežice in lokalno skupnostjo.
• Občinski svet ocenjuje, da območje občine Brežice ni ustrezno za lokacijo azilnega centra.
• Občinski svet veže izdajo vseh soglasij, vezanih na umestitev novih objektov bodisi za potrebe azilnega centra bodisi registracijskega centra, na obvezno razpravo in soglasje Občinskega sveta.
• Občinski svet zahteva od Vlade RS, da posreduje vse informacije in projekcije, iz katerih bo argumentirano, zakaj potrebujemo na območju občine registracijski center zastavljene kapacitete in dodatne izpostave azilnega centra ter kako bo to vplivalo na varnost in življenje občank in občanov.
• Občinski svet Občine Brežice nasprotuje sklepu Vlade o postavitvi začasnega azilnega centra za migrante na področju mejnega prehoda Obrežje oziroma na območju občine Brežice, ki ni strokovno argumentiran in usklajen z lokalno skupnostjo.

Gajski: Gre tudi za vprašanje varnosti občank in občanov 

Gajski je ob tem izpostavil, da ne morejo mimo tega, kako so bili informirani oz. neinformirani o sprejemu sklepa s strani Vlade RS. »Naše mnenje je, da je način sprejema sklepa vsaj dvomljiv. Žalostno in nesprejemljivo je, da smo bili o tem obveščeni predvsem iz medijev oz. direktno od direktorice Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov,« je dejal in nadaljeval: »Na tem mestu se sprašujemo, ali sta Vlada in njen Urad za oskrbo in integracijo migrantov na osnovi preteklih neuspešnih pogajanj z drugimi lokalnimi skupnostmi pri iskanju primerne lokacije za azilni center spremenila taktiko in namenoma izločila lokalno skupnost s ciljem tihega dosega zastavljenega cilja vzpostavitve novih izpostav azilnega doma. Vse kaže, da to res drži. Takšni praksi v tem in podobnih primerih seveda strogo nasprotujemo.« Gajski je še povedal, da je po njihovih trditvah izbrana lokacija absolutno neprimerna za umestitev azilnega doma, ki naj bi ga namestili v objekte, s katerimi razpolaga Republika Slovenija na območju MMP Obrežje. »Trdimo, da je to sporno, ker gre za območje omejenega gibanja in ker so objekti znotraj MMP Obrežje namenjeni carinski službi, veterinarskim, fitosanitarnim in fizičnim pregledom tovora, vozil in blaga ter dejavnosti špedicije. Prostorski akt za to območje ne predvideva umeščanja stanovanjskih stavb za druge posebne družbene skupine, kot je npr. begunski center in prehodni dom za tujce. Ker na območju ni predvideno bivanje, sprememba namembnosti obstoječih zgradb za stanovanjske namene ni dopustna.« Navedel je, da so se v preteklosti zaradi mejnega prehoda stanovanjski objekti v neposredni bližini odstranili zaradi ugotovitve strokovnih služb, da območje ni več primerno za bivanje. »Sprašujemo se, ali to ni več tako oz. katere danosti so se tako močno izboljšale, da je območje kar naenkrat primerno za bivanje,« je dejal in tudi omenil, da ni nikjer nobenega podatka o kapacitetah načrtovanega azilnega doma. Izpostavil je tudi pravice prosilcev za azil, ki bi jim jih bilo po zakonu o mednarodni zaščiti treba zagotoviti, med drugim tudi pravico do prostega gibanja, ki pa na območju mejnega prehoda, tako rekoč na avtocesti, ni zadoščena, saj se s tem bistveno ogroža prometna varnost vseh udeležencev v prometu na avtocesti, tovornem terminalu, bližnjih bencinskih črpalkah in lokalnih cestah, posledično je ogrožena tudi varnost prosilcev za azil.

»In ko govorimo o pravici gibanja, ne moremo mimo vprašanja varnosti občank in občanov, ki je za nas na tem mestu ena najpomembnejših. Predvsem tistih, ki bivajo v bližini MMP Obrežje, pa tudi tistih malo bolj oddaljenih. Sprašujemo se, kako bodo občanke in občani, ki dandanes prijavljajo policiji opažene skupine beguncev, lahko razlikovali med slednjimi, ki jih je treba registrirati, in prosilci za azil, ki imajo pravico gibanja na območju občine. Navsezadnje, kako bo policija obvladovala to situacijo. Redno poslušamo, da je policija kadrovsko podhranjena. Kdo nam lahko zagotovi, da ne bo situacija še slabša, da je oz. bo pripravljen sveženj ukrepov za obvladovanje že tako perečega področja splošne varnosti ipd.« Gajski je tudi povedal, da izkušnje iz drugih okolij, kjer imajo azilne domove, govorijo zase, saj se v teh krajih vse več soočajo z neljubimi dogodki in dvigom kriminalitete. Po njegovih besedah krajani KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina že zdaj tarnajo nad varnostno situacijo, bojazen, da bo slednja v primeru umestitve izpostave azilnega doma le še slabša, je velika, »zato poziv, da ne smemo dovoliti dodatnega upada kakovosti bivanja v našem okolju, v naši občini«. Gajski je omenil še pravico azilantov do nujnega zdravljenja in izobraževanja, obe dejavnosti se soočata s kadrovsko podhranjenostjo in deloma tudi prostorsko stisko, zato bi večje število prosilcev v tem okolju vplivalo na upad razpoložljivosti in kvalitete za brežiške občanke in občane. Predlagatelji sklica izredne seje so tudi prepričani, kot je dejal, da bi umestitev azilnega centra v ta prostor imela tudi negativen vpliv na gospodarstvo v občini, kot npr. izogibanje turistov obisku občine in upad števila nočitev, kar je bilo značilno v času migrantsko-begunske krize v letu 2015, prav tako bi se povečala komunalna obremenjenost, kar bi se seveda spet poznalo na položnicah občanov.

»Vlada takšne odločitve ne more in ne sme sprejemati brez lokalne skupnosti, skrbno pripravljenih analiz, načrtovanja ter vnaprejšnjega dogovora,« je še poudaril Gajski.

Župan Molan: O tem, da Vlada namerava sprejeti tak sklep, nas ni nihče seznanil

Župan Ivan Molan je v uvodu seje izpostavil, da ga je v četrtek, 29. februarja, presenetil klic direktorice Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj, ki je povedala, da je Vlada na svoji seji sprejela sklep, da se na mejnem prehodu Obrežje postavi začasni azilni center za migrante. »To je bila zame velika neznanka, saj nas o tem, da ima Vlada namen sprejeti tak sklep, ni nihče prej seznanil, prav tako ni o tem vedel nihče drug na občini, niti v krajevni skupnosti, tega ni vedela niti brežiška poslanka v DZ. Sprejeti sklep sem na mojo prošnjo s strani Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prejel šele včeraj, dan pred izredno sejo. Gre za odločitev, ki pomembno vpliva na naš prostor in naše občane, še posebej ker vemo, da smo v občini Brežice leta 2015 izjemno občutili migrantsko krizo, ko je k nam v šestih mesecih prišlo skoraj 400 tisoč migrantov,« je izjavil in še omenil, da so jih s policije seznanili, da se na mejnem prehodu na Obrežju pripravlja registracijski center za migrante, ki bi nadomestil naloge, ki jih zdaj izvajajo na PP Brežice, »azilni center pa je povsem nekaj drugega, saj vemo, da imajo azilanti drugačne pravice, saj se lahko prosto gibajo ter morajo imeti zagotovljeno pravico do trgovine, banke, šolanja otrok ipd.«

Molan: Upam, da bo Vlada še enkrat razmislila o tem in sklep umaknila

Župan je po seji izjavil, da so izglasovali zahtevne sklepe in da s so s tem jasno povedali, da nasprotujejo načinu, na katerega je Vlada RS sprejela sklep o vzpostavitvi azilnega centra na Obrežju, da svetniki ne pristajajo na pogoje glede azilnega centra, strinjajo pa se, da sodelujejo pri premestitvi registracijskega centra s Policijske postaje Brežice na mejni prehod Obrežje, po njegovem je izjemno pomemben sklep tudi ta, da občina, občinska uprava in podjetja v občini brez potrditve na občinskem svetu ne smejo izdati nobenega soglasja, »kar pomeni, da se ne sme priklopiti ne voda ne kanalizacija ter izdati nobeno soglasje, če ne bomo prej o tem razpravljali in dobili soglasja na občinskem svetu«.

Kot je še dodal Molan, upa, da bo Vlada RS še enkrat razmislila o tem in umaknila sklep. Opozoril je, da je na Obrežju že predviden registracijski center, ki bo tja preseljen s PP Brežice. »To pomeni, da boste migrante v registracijskem centru popisali, nato pa jih preselili nekaj metrov stran v azilni dom, od tam naprej pa bodo odšli po brežiški občini, saj ne bodo imeli omejitve gibanja,« je dejal. Zaskrbljen je tudi nad izjavo direktorice Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj na seji, ki je dejala, da kapacitete za nastanitev prosilcev za azil intenzivno iščejo že dve leti in se pogovarjajo z lokalnimi skupnostmi, »potem pa z nekim aktom moči sprejmejo sklep na Vladi in to je za njih dejstvo«.

Molan je še navedel, da bodo sprejete sklepe poslali na Vlado in ministrom, pri čemer je dodal, da minister za notranje zadeve verjetno zelo dobro ve, kako pomembno je sodelovanje lokalne skupnosti pri migracijah. »Takrat smo bili skupaj v Rigoncah in smo preživljali težke čase ter brez sodelovanja enih in drugih ne bi šlo, zato si res ne predstavljam, kako bomo to izvajali brez sodelovanja lokalne skupnosti,« je še povedal Molan, ki si ne želi, da bi prišlo do zapiranja mejnega prehoda s strani občanov oz. krajanov, »ampak upam na razsodnost te vlade, da bo o tem še enkrat razmislila«.

Štrukelj: Vlada je sprejela sklep zato, da ga bo tudi izvajala

Direktorica Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je po seji izjavila, da se je treba zavedati, da je Vlada sklep sprejela zato, da ga bo tudi izvajala. Dodala je, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo še vedno pomembno, zato bo o vseh nadaljnjih aktivnostih občina obveščena in bo lahko s svojim mnenjem tudi sodelovala. Pojasnila je, da se je Vlada za lokacijo na Obrežju odločila ob upoštevanju treh vidikov, in sicer migrantskih tokov, bližine oz. ne-bližine naselij in tega, da so objekti na mejnem prehodu v lasti države.

Izpostava azilnega doma na Obrežju bi po njenih besedah stala ob objektih, ki jih je policija uporabljala za nadzor na mejnem prehodu. Šlo bi za začasne objekte, kar so bivalni kontejnerji in šotori, število prosilcev za azil, ki bi bili nastanjeni v njih, pa bi bilo odvisno od migracijskih tokov oz. zapolnjenosti azilnih domov na Viču, Kotnikovi v Ljubljani in Logatcu, ki so sicer po njenih navedbah trenutno okoli dvotretjinsko zasedeni.

V dolgotrajni svetniški razpravi so sodelovali: Stane Tomše (Korak naprej in Sonce), Štefanija Kržan (Ljudje za ljudi), Klara Humek (SDS), Fredi Žibert (ROK), Vinko Ogorevc (SDS), Boštjan Gregorič (Korak naprej in Sonce), Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda), Aljoša Rovan (Levica), Alojz Škrabl (SDS), Primož Hribšek (neodvisni svetnik), dr. Stanka Preskar (GS), Ivan Kostevc (Korak naprej in Sonce), Aleksander Gajski (SDS), Ferdo Pinterič (Korak naprej in Sonce), Dražen Levojević (SDS), Mihael Petančič (SDS), Bogdan Palovšnik (neodvisni svetnik), Darja Bogovič (Korak naprej in Sonce) in Bojana Zevnik (GS). 

Policija: Do zdaj ne beležimo kaznivih dejanj s strani migrantov

Na seji so bili tudi predstavniki PU Novo mesto, in sicer direktor Igor Juršič, vodja oddelka za državno mejo in tujce Bojan Tomc ter Marjan Štubljar, zadolžen za sistemske naloge in projekt registracijskega centra. Predstavili so trenutno stanje varnosti zaradi migracij, pri čemer so omenili, da trenutno stanje ni popolnoma nič drugačno kot v preteklem letu in da kaznivih ravnanj s strani migrantov do zdaj ne beležijo. »Zagotavljam, da bo policija naredila vse, da bo lokalno prebivalstvo čim manj občutilo nedovoljene migracije na tem območju,« je zagotovil Juršič, ki se je zahvalil prebivalcem obmejnih krajev za vso pomoč pri delu z migracijami in striktno javljanje, rekoč: »Vi ste naše drugo oko.« Tomc je navedel, da je v lanskem letu državno mejo na nedovoljen način prestopilo 47 tisoč tujcev (leta 2022 nekaj čez 10 tisoč), za letošnje pa pričakujejo, da bo številka še višja. Po njegovih besedah slovenski policiji migranti ne bežijo in se ji ne izogibajo, ampak ravno nasprotno – če vidijo policiste, pridejo do njih in že takoj izrazijo namero za mednarodno zaščito oz. azil. Policija mora ugotoviti njihovo identiteto, tako da jim vzame prstne odtise, zavede v svoje baze in v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti tujce odpelje v azilni dom. »Številke v letošnjem letu se v primerjavi z lanskim povečujejo,« je dejal ter ponazoril, da je januarja in februarja lani na območju Posavja državno mejo na nezakonit način prestopilo dobrih 3000 tujcev, v letošnjem letu pa je bilo v prvih dveh mesecih teh nedovoljenih prestopov 4400 in prav vsi so pred slovensko policijo zaprosili za azil. Lani so odvzeli prostost 327 tihotapcem, ki so pretihotapili 1800 migrantov, je še omenil Tomc in dodal, da imajo v letošnjih prvih dveh mesecih 35 % več tihotapcev kot v enakem obdobju lani. »Treba je poudariti, da migranti na svoji poti od slovensko-hrvaške meje do prijetja policije niso storili nobenih kaznivih dejanj, policija vsaj ni bila obveščena o tem. Želimo si, da če bi se to dogajalo, da nas o tem obvestite,« je še dejal. Prav tako so predstavili načrte za sprejemno-registracijski center na Obrežju. Štubljar je omenil, da sta na območju občine Brežice trenutno že dva registracijska centra, in sicer na Policijski postaji za izravnalne ukrepe na mejnem prehodu Obrežje in Policijski postaji Brežice, le-tega pa bodo prestavili prav tako na Obrežje, kajti policijske postaje niso bile zgrajene za tako množičen prihod migrantov in postopke z njimi. Na PP Brežice lahko namreč dnevno opravijo registracijo 50 do 80 migrantov, lani pa so imeli tudi primere, ko so morali registrirati 350 migrantov v enem dnevu, je navedel. Če bi bila potreba tolikšna, bi lahko bilo v sprejemno-registracijskem centru (ne v azilnem centru) tudi do 500 oseb naenkrat, saj bi postavili več šotorov, je še navedel Štubljar in pojasnil, da ko so migranti v policijskih postopkih, jim je gibanje ves čas omejeno, ko pa policija svojo nalogo opravi, to pomeni, ko migrante pripeljejo v azilni dom, se lahko ti prosto gibajo po okolici.

Kot se je na to zadnje povedano odzval župan Ivan Molan, si ob morebitni vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju razlaga to tako, da bodo migranti najprej obravnavani v registracijskem centru, nato pa jih bodo prestavili samo nekaj metrov stran v azilni center, kjer bodo imeli pravico do prostega gibanja.

Sprejete sklepe na skupni seji svetov KS Jesenice na Dolenjskem in KS Velika Dolina sta predstavila podpredsednik Sveta KS Jesenice na Dolenjskem Slavko Bizjak in predsednik Sveta KS Velika Dolina Fredi Žibert. Eden od sklepov se glasi, da so ob neupoštevanju stališča lokalnih prebivalcev krajani pripravljeni izraziti svojo državljansko nepokorščino z zapiranjem mednarodnega mejnega prehoda in protestnim shodom.

Na seji je bilo prisotnih tudi kar nekaj občanov oz. krajanov Jesenic in Velike Doline, ki so svoje nestrinjanje z azilnim centrom na Obrežju izrazili tudi s transparenti.

Svetniki so imeli na dnevnem redu še eno točko, in sicer so še drugič obravnavali predlog Odloka o OPPN za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode - vzhod, ki so ga tudi sprejeli. Pri tej točki je svetnik Aljoša Rovan umaknil amandma.

R. R.