Časopis za pokrajino Posavje
9.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Praznik KS Brežice letos posvečajo Razlagu

Objavljeno: Petek, 29.05.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
mestna_hisa_brezice (4)

Plošča, posvečena Radoslavu Razlagu – Jakobu, bo svoj prostor dobila na pročelju Mestne hiše Brežice.

18. maja svoj praznik praznuje Krajevna skupnost Brežice v spomin na leto 1353, ko so bile Brežicam potrjene mestne pravice, podpisnik te listine je bil salzburški nadškof Ortolf. Zaradi znanih omejitev obeležitev praznika KS s posebnim dogodkom še ni bila možna. To leto v mestu posvečajo Radoslavu Razlagu – Jakobu, po katerem je poimenovana tudi brežiška ulica.

Na Mestni hiši Brežice bodo odkrili spominsko ploščo o Razlagu

Kot mestna KS brežiška svoj praznik praznuje malo drugače kot ostale KS, večinoma so zadnja leta dogodke organizirali v sodelovanju z društvi ali ustanovami, ker se jim zdi, da mesto živi na drug način. Tako so v preteklih letih že sodelovali s KD Drugi oder (glasbena prireditev Pojoči vrtiljak) in z Društvom za oživitev mesta Brežice (sprehodi po mestnih javnih površinah, parkih ter okrogle mize), v letu 2017 pa je prišla pobuda, da mesto »opremijo« s podobami tistih ljudi, ki so ga oblikovali v preteklosti. »To se nam zdi zelo pomembno, kajti če ne poznamo določenih ljudi, ki so to mesto ’vlekli naprej’, je mesto tudi zaradi tega osiromašeno,« je pristavila predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj.
Alenka Černelič Krošelj (3)

Predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj

V tem pogledu so naredili ta korak, saj so letošnji praznik posvetili 140-letnici smrti Radoslava Razlaga – Jakoba v Brežicah. Pesnik, pisatelj in politik Razlag, »človek druge polovice 19. stoletja«, kot ga je označila Černelič Krošljeva, je bil udeležen v raznih gibanjih (npr. Zedinjena Slovenija), postal je priljubljen govornik na taborih, recimo tudi leta 1869 v Sevnici, tri leta kasneje je bil med ustanovitelji Slovenskega pisateljskega društva in bil njegov prvi podpredsednik. »Gre za človeka, ki ni deloval samo v Brežicah, kjer je bil odvetnik, ampak se je udejstvoval vsepovsod, bil politično aktiven, deželni poslanec, nekaj mesecev celo glavar dežele Kranjske,« opisuje in dodaja, da je sicer dokaj neznan, čeprav ima v Brežicah tudi svojo ulico – Razlagovo ulico, zato mu posvečajo letošnje leto. Praznik je padel ravno v čas koronavirusa, zato organiziranje dogodka z udeležbo večjega števila ljudi ni bilo možno. Ker je umrl 5. junija (kot skrbnik gradu v Brežicah, kjer se je nekaj časa po njem imenovala tudi meščanska šola), upajo, da bodo lahko okrog tega datuma vsaj simbolično izpeljali tudi prireditev z odkritjem spominske plošče, ki se bo nahajala na Mestni hiši Brežice – po njenih besedah so se za to lokacijo odločili, ker so včasih v Mestni hiši prebivali brežiški župani – in za katero so dali pobudo predvsem Brežičani, ki živijo drugje. Poleg plošče bo na voljo tudi še QR-koda, tako da se bodo lahko mimoidoči v dveh jezikih seznanili s tem, kdo je bil Razlag.

Sprememba mej KS, ureditev Stare kolonije in vodovodni stolp

Sicer pa so v KS Brežice v tem letu že bili aktivni tudi na nekaterih drugih področjih. Med drugim se zavzemajo, da bi na novo zarisali meje med brežiško in sosednjo KS, saj je, kot priznava Černelič Krošljeva, KS Brežice majhna in ima težavo, ker ne zaobjema celotnega mesta Brežice. »Radi bi, da bi se meje KS spremenile, da bi KS postala prava in močna mestna krajevna skupnost, poleg tega nekateri sploh ne vedo, v kateri KS živijo,« izpostavlja in dodaja, da imajo zdaj zaradi te majhnosti posledično tudi majhen proračun in so zelo omejeni pri realizaciji investicij. Nekaj sredstev so letos že namenili za obnovo otroških igral, nekaj jih bodo še verjetno za razsvetljavo na Orehovi aleji. Kljub temu nameravajo nadaljevati s projektom ureditve Stare kolonije, ki se je lani v sodelovanju z lastniki in stanovalci uspešno začel. »Gre za vrednoto Brežic, prvo tako kolonijo, kjer je bil urbanistični načrt narejen tako, da je to ena lepa soseska z večjimi stanovanji, bolj povečanimi hišami kot bloki, kjer je življenje lahko zelo lepo in še čisto blizu centra mesta,« ob tem pravi Černelič Krošljeva. Prav tako bodo še naprej spodbujali k čimprejšnji rešitvi statusa vodovodnega stolpa. »Upam, da covid-19 ne bo odnesel te investicije, kajti želja vseh Brežičanov in še marsikoga je, da simbolu mesta končno spet vrnemo življenje,« poudarja. Še en znak več, da bi bilo treba vodovodni stolp čim prej obnoviti, je nedavno odpadli večji del zidu na vzhodni strani zgornjega dela stolpa, o čemer v svojem zapisu o propadanju brežiške dediščine opozarja tudi domačin Timotej Pavlin, čigar zapis si lahko v celoti preberete pod rubriko Prejeli smo.

R. R.

#povezujemoposavje

Prispevek je v malce krajši obliki objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
« Nazaj na seznam