Brežiška skupina Šole zdravja se ob jutrih srečuje že pet let

1. junija je minilo pet let, odkar se je pred športno dvorano Brežice prvič odvila skupinska jutranja vadba po metodi 1000 gibov. Izoblikovala se je brežiška skupina društva Šola zdravja, ki je bila prva delujoča skupina v Posavju, kar je sprožilo nastanek številnih drugih skupin po posavskih občinah, najbolj znanih po svoji oranžni opravi.

Vodja brežiške skupine Ana Kupina je spomnila, da so se leta 2016 zbrali na pobudo takratne direktorice Zavoda za šport Brežice Simone Zupančič. Na prvi vadbi so se jim pridružili tudi dijaki in učenci. Pozneje so zjutraj med 7.30 in 8.00 vadile predvsem upokojenke, sčasoma se jim je pridružil tudi kak moški, tako da imajo danes že deset jutranjih telovadcev. Včasih se jim med počitnicami pridružijo tudi njihove vnukinje in vnuki. Članstvo v brežiški skupini je z leti naraščalo, je poudarila, prvo leto jih je bilo 38, danes jih je že 60, pred epidemijo pa celo 70. Povprečna starost članic in članov je 69 let. "Smo v rizični skupini, zato se izogibamo druženju v notranjih prostorih, tudi običajnega izleta s spoznavanjem kakšnega kraja za letošnjo obletnico ne bo. Nazadnje smo bili ob tretji obletnici v Metliki in spomini so še živi," je povedala Kupina.

Vizija, da bi bila jutranja vadba v vsakem naselju brežiške občine

Vsakodnevna pol ure trajajoča vadba poteka vse delovne dni v letu, med prepovedjo zbiranja v času epidemije pa so telovadili individualno doma ob TV ali preko Zooma. "Ko je bilo dovoljeno zbiranje do deset ljudi, smo se razdelili v tri skupine, ena je bila pred SIC Brežice oz. prej ETrŠ Brežice, ostali dve tukaj pri OŠ Brežice pa sta telovadili v dveh terminih, 7.30 in 8.15," je pojasnila. Poleg jutranje vadbe se vsak teden družijo še na hoji za zdravje po ravnem, enkrat tedensko pa gredo na kakšen bližnji hrib. Ne izostane niti redno druženje ob kavi takoj po vadbi v enem od brežiških bifejev. "Skrb za ozaveščanje o pomenu redne vsakodnevne gibalne aktivnosti in telesne vadbe, ki je del zdravega življenjskega sloga, je najpomembnejši cilj našega društva. Imamo vizijo, da bi osnovno dejavnost - jutranjo vadbo - imeli v vsakem naselju, kraju ali vasi v občini. Čim bližje doma, da ne izgubljamo časa s prevozi," je izpostavila in dodala, da jim je v teh petih letih uspelo, da imajo v občini Brežice osem skupin s skupno 140 članicami in člani. Zadnja, ki je začela z jutranjo vadbo aprila letos, je skupina na Mostecu, ostale pa so še v Dobovi, Krški vasi, Cerkljah ob Krki, Žejnem, Veliki Dolini in Zgornjem Obrežu (nekaj časa so se zbirali tudi v Pišecah, a so čez nekaj časa z jutranjo vadbo zaradi premajhne udeležbe prenehali).

Kupina je navedla, da so veseli podpore Občine Brežice, ki vsako leto nameni sredstva za izvedbo programa in opremo. V njihovi skupini deluje 11 vaditeljic in en vaditelj, ki se pri vodenju vadbe izmenjujejo na dva dni. "Vsem, ki vas zanima jutranje razgibavanje, sporočamo, da se dan ne more lepše začeti kot z jutranjim prijaznim pozdravom, nasmehom in dobro voljo ter je ves dan potem tudi tak," je še poudarila. Ob koncu vsake vadbe udeleženci tudi veselo zapojejo (v spodnjem videu) in se na tak način razidejo.

Vtisi članic brežiške skupine

Na petkovi jutranji vadbi (izvajala jo je Ljudmila Savčić) na igrišču pri sadovnjaku OŠ Brežice (odkar se brežiški šolarji v mehurčkih vsako jutro zbirajo pred športno dvorano, skupina Šole zdravja vadi na tem igrišču) smo zbrali tudi nekaj vtisov članic brežiške skupine. "Vadim že od vsega začetka, na prvem sestanku pred petimi leti sem bila tako navdušena, da sem se že takoj naslednje jutro prvič udeležila vadbe pred športno dvorano in od takrat, če le ne pride vmes kaj nujnega, vadim čisto vsak dan med tednom. Marsikdo pravi, da mi, 'jutranjiki, oranžni', nimamo kaj početi, ampak lahko zagotovim, da se v tej polurni vadbi telo segreje, da lahko potem cel dan delamo, hodimo, razmišljamo ... Med časom korone, ko se nismo smeli zbirati, je bila kar kriza za vse nas, saj smo bili navajeni teh prijetnih juter, no, zdaj pa se spet končno lahko srečujemo in smo tega zelo veseli," je izjavila Marjeta Lesar, Ida Resnik pa dodala: "Prijateljica mi je povedala, da se zjutraj ob pol osmih telovadi in sem ji najprej rekla, da če je čisto nora, saj je to veliko prezgodaj zame, ker zjutraj rada spim. Ampak potem me je s to telovadbo tako zasvojila, nekajkrat sem prišla in nisem mogla več odnehati. Na jutranjo vadbo grem zato, da se sestavim in funkcioniram čez dan. Če se le da, sem vedno zraven, tudi na pohodih in ostalih naših druženjih." Najstarejša redna udeleženka jutranjih vadb v Brežicah je 85-letna Josipa Bostić, ki nam je zaupala: "Na vadbo grem v prvi vrsti zaradi zdravja pa tudi seveda zaradi družbe. Zdi se mi res enkratno, da je človek v gibanju. Kot starejša oseba se težko dvignem, zjutraj sem vsa trda, in ko se na vadbi razgibam, lahko potem ves dan delam, kar se mi zljubi." Občasno se jutranijih vadb udeleži tudi 90-letni Danilo Pečnik.

V teh nenavadnih časih so peto obletnico obstoja počastili 4. junija na malo bolj neobičajen način s kulturnim dogodkom, delnim občnim zborom in druženjem v Dečnem selu. Predstavili so v teh dneh izdano pesniško zbirko njihove članice Stanke Pernišek, katere izdajo je omogočilo Društvo diabetikov Posavje - Brežice.

R. R.

#povezujemoposavje